Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • w79 1. 4. str. 16–17
  • Pridiga na gori — Pridejo vsi v Kraljestvo?

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Pridiga na gori — Pridejo vsi v Kraljestvo?
  • Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1979
  • Podobno gradivo
  • Krivi preroki
    Dopovedovanje iz Svetega pisma
  • Jezus je močnejši od demonov
    Uči se od Velikega učitelja
  • Sporočilo, ki ga moramo oznanjevati
    Naj ti izobraževanje v Teokratični strežbeni šoli koristi
  • Krščanstvo – ali je bil Jezus pot do Boga?
    Človeštvo v iskanju Boga
Preberite več
Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1979
w79 1. 4. str. 16–17

Pridiga na gori — Pridejo vsi v Kraljestvo?

ZATEM, ko je Jezus opozoril na lažne preroke, ki bi jih utegnili srečati poslušalci v prvem stoletju našega štetja, je rekel: »Ne pride vsak, kdor mi pravi: Gospod, Gospod, v nebeško kraljestvo, ampak kdor izpolnjuje voljo Očeta mojega, ki je v nebesih.« (Mat. 7:21, primerjaj Lukež 6:46.)

Da bi ljudje lahko uživali blagoslove Božjega Kraljestva, morajo priznati oblast Jezusa Kristusa. (Rim. 10:9; Filip. 2:11) To vključuje več kot le prinašanje službe ustnic Božjemu Sinu, več kot le nazivanje »Gospod, Gospod«.

Da bi nekdo lahko v celoti sprejel blagoslove Kraljestva, mora izvrševati »voljo Očeta, ki je v nebesih«. Ta »volja« je primerno objavljena v pridigi na gori. Zahteva »dobra« dela oznanjevanja kraljevskih resnic drugim. Vključuje tudi spremembo osebnosti, tako da ta človek pokazuje Bogu podobne lastnosti, kot so: blagost, čistost, zanesljivost, nesebičnost, ljubezen, iskrenost in vera. (Glej Matevž 5:16, 21, 22, 27—30, 33—48; 6:1—18, 25—34.)

Nadaljnje Jezusove besede pokažejo, da mnogi, ki trdijo, da so njegovi učenci, v zvezi s tem grešijo: »Veliko mi jih poreče tisti dan: Gospod, Gospod, ali nismo prerokovali v tvojem imenu, in hudičev izganjali s tvojim imenom, in mnogo čudežev delali s tvojim imenom? In tedaj jim povem očitno: Nikoli vas nisem poznal; poberite se od mene, ki delate krivico!« (Mat. 7:22, 23)

»Tisti dan«, ko bo Bog izvajal obsodbo nad svojimi sovražniki (Zah. 14:1—3; 2. Tes. 2:1, 2; 2. Petr. 3:10—12), bodo »mnogi« skušali doseči ugodno uveljavljanje del in trdili, da so opravili pomembna dela »v njegovem imenu«, to je, kot predstavniki Jezusa Kristusa in s pomočjo njegove božanske sile.

Vprašali bodo: »Ali nismo prerokovali (to je, izgovarjali Božja sporočila in morda napovedovali dogodke) v tvojem imenu?« Toda takšno ‚prerokovanje‘ ni zanesljiv razpoznavni znak, da je nekdo pravi krščanski učenec. Po pismu so lažni preroki prav tako podajali prerokbe, ki so se včasih uresničile, in jih objavljali kot božanske vesti. (5. Moj. 13:1—3; Jer. 14:14)

Nekateri se bodo hvalili, da so ‚izganjali demone v njegovem imenu‘. Tudi danes so ljudje v takoimenovanem krščanstvu, ki trdijo, da imajo takšno moč. Toda izganjanje demonov (s pomočjo skrivnostnih obredov) je bila vedno značilnost nebiblijskih religij. Tudi v prvem stoletju so nekateri Hebrejci izganjali demone s pomočjo skrivnostnih izrekov, ki so po njihovem verovanju potekali iz časa kralja Salomona.a

Pravih kristjanov ne spoznamo po nadnaravnih prerokovanjih, po ‚izganjanju hudobnih duhov‘ ali kakšnih drugih »mogočnih delih«. Ko je Jezus govoril o znamenju svoje prisotnosti in koncu sedanjega sestava stvari, je rekel: »Vstanejo lažnivi kristusi in lažnivi preroki in kazali bodo velika znamenja in čudeže, da bi zapeljali, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence.« (Mat. 24:24) Takšni lažni preroki in sleparji, se bodo pojavili v sami krščanski skupščini in poizkušali odvrniti s prave poti mnoge njene člane. (Dej. ap. 20:29; 2. Petr. 2:2, 3, 10—22; Juda 4, 8—13, 16—19)

Kot smo že omenili, je Jezus poudaril, da bodo pravi kristjani izvrševali »voljo njegovega Očeta«. Kakšna je Očetova »volja« danes? Kakor je Jezus napovedal, je to »oznanjevanje dobre vesti o (vzpostavljenem) Kraljestvu po vsej naseljeni Zemlji, vsem narodom za pričevanje«, preden pride konec. (Mat. 24:14, NS) Oznanjajo sekte krščanstva, da je Božje Kraljestvo blizu? Ne, ker ga imajo za nekaj, kar je samo v srcih ljudi, ali pa v daljnji prihodnosti. Jezusu hinavsko prinašajo službo ustnic, toda ne izvršujejo volje njegovega Očeta. Sorazmerno mali skupini, znani pod imenom Jehovine priče, je prepuščeno, da »oznanja dobro vest o stvareh«, ki jih namerava narediti Božje Kraljestvo, »do konca naseljenega sveta«. (Rim. 10:15, 18; glej tudi 1. Korinčanom 9:16.)

Vsem, ki trdijo, da so povezani z Jezusom Kristusom, a ne izvršujejo dela za Kraljestvo in ne oblačijo Kristusu podobno osebnost, se bo slabo godilo, ko bo Kristus izvršil Božje maščevanje nad sedanjim sestavom stvari. Takrat bo Jezus »priznal« ali javno izrazil, da »nikoli ni poznal« takšnih ljudi, pri katerih krščanstvo ni prišlo globlje od služenja z ustnicami in tako imenovanih »dobrih« del. »Mnogi čudeži«, s katerimi se hvalijo, Božjega Sina niso preslepili. Namesto da bi izvrševali pravičnost, so dokazali, da so takšni, ki so »delali krivico«. Ko bo torej Jezus deloval kot sodni izvršitelj v prihajajoči »veliki stiski«, jim bo rekel: »Poberite se od mene.« Tem navideznim kristjanom ne bo dovoljen vstop v večne blagoslove Božjega Kraljestva. (Primerjaj Matevž 24:21, 22; 25:41, 46.)

[Podčrtna opomba]

a V zvezi z izganjanjem demonov pri Hebrejcih, beremo v delu Exorcism Through the Ages (Zaklinjanje skozi stoletja): »Glavna značilnost izganjanja hudobnih duhov pri Hebrejcih je bilo klicanje imen, za katere so verovali, da so uspešna, to je imen dobrih angelov, ki so jih uporabljali same ali v sestavi z besedo El (‚Bog‘); pri Hebrejcih je bilo že davno v navadi praznoverno opiranje na imena in menili so, da je najvažnejše uporabljati odgovarjajoča imena, ki so se po času in prilikah razlikovala. Brez dvoma je praznoverno verovanje navedlo sinove Skeve, ki so videli, kako je Pavel uspešno izganjal hudobne duhove v Jezusovem imenu, da so poizkusili na lasten račun izrek: ‚Zaklinjam vas pri Jezusu, ki ga Pavel oznanjuje‘, kar je imelo zanje pogubne posledice. (Dej. ap. xix, 13) Splošno verovanje pri Hebrejcih je bilo, da je Salomon imel moč izganjanja demonov in da je sestavil določene izreke, ki so bili za ta namen zelo uspešni; to verovanje je sprejel celo učeni svetovljan Josip, hebrejski zgodovinar. On poroča, da je neki Eleazar v prisotnosti cesarja Vespazijana in njegovih uradnikov, potegnil demona iz nosnic neke obsedene osebe s pomočjo uporabe magičnega prstana, ki ga je dal okrog nosu tega človeka. Nadnaravna moč tega prstana naj bi bila v tem, da je vseboval neko redko korenino, na katero je opozarjal Salomonov izrek in se jo je zelo težko našlo.« — Glej Jozefusovo delo, Antiquities of the Jews (Stari židovski običaji), knj. 8, 2. pogl., 5. odst. in The Jewish War (Židovske vojne), knj. 7, 6. pogl., odst. 3.

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli