Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • w79 1. 3. str. 7–8
  • Pridiga na gori — »Vstopite skozi ozka vrata«

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Pridiga na gori — »Vstopite skozi ozka vrata«
  • Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1979
  • Podobno gradivo
  • Ali so vse religije dobre?
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2009
  • Bodimo delavci besede, ne zgolj poslušalci
    Stražnostolpni preučevalni članki; brošura
  • Ozka pot do svobode
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1995
  • Krivi preroki
    Dopovedovanje iz Svetega pisma
Preberite več
Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1979
w79 1. 3. str. 7–8

Pridiga na gori — »Vstopite skozi ozka vrata«

ZATEM, ko je spodbudil poslušalce, da resno prosijo za pomoč pri izvrševanju Božje volje, je Jezus izjavil: »Pojdite noter skozi tesna vrata: ker prostorna so vrata in široka je pot, ki vodi v pogubljenje, in mnogo jih je, ki po njej hodijo; toda tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Mat. 7:13, 14)

V starih časih se je v mesta vedno vstopalo skozi mestna vrata. V Pismu se življenje neke osebe pogosto primerja s potjo ali stezo. (Preg. 4:18, 19) Po besedah Božjega Sina je pot v »pogubo« ali v smrt brez Božje milosti »široka in prostorna«. Ljudem dovoljuje, da živijo tako, kot jim ugaja, ne da bi se prilagojevali biblijskim načelom obnašanja. »Mnogi« so izbrali takšno široko pot ‚lagodnega življenja‘.

Na drugi strani pa Biblija primerja Božje mesijansko Kraljestvo z mestom, v katerega se lahko pride skozi »tesna« ali ozka vrata in po »ozki« stezi. (Glej Hebrejcem 11:10; 13:14.) Ljudje na tej »ozki poti, ki vodi v življenje«, morajo vzgajati svoja srca, da bi razvijali pravilne nagibe. Pokazovati morajo samoobvladanje na vseh področjih človeškega obnašanja; včasih zahteva ‚pot‘ pravega oboževanja tudi prenašanje preganjanja. (Dej. ap. 9:2; 19:9, 23; 22:4) Ker večina ljudi bolj ljubi življenje brez požrtvovalnosti, truda in obvladovanja samega sebe, ne iščejo pot življenja, ki ugaja Bogu. Zato je »malo tistih, ki najdejo« ozka vrata in tesno pot, ki vodi v življenje. (Primerjaj Matevž 7:8; Lukež 13:24.)

Zatem je Jezus opozoril ljudi, ki bi želeli ostati na poti življenja: »Varujte se lažnivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj so pa grabljivi volkovi.« (Mat. 7:15)

Z »lažnimi preroki« je Jezus mislil religiozne učitelje, ki so lažno trdili, da zastopajo Boga. Ti sleparji so se predstavljali v »ovčjih oblačilih«. Licemerno so kazali blagost, ponižnost in druge, ovcam podobne lastnosti, da bi naredili vtis, da so del »črede« Božjih oboževalcev. (Glej Psalm 78:52; 80:1; 100:3.) Dejansko so bili ti lažni preroki »grabežljivi volkovi«, to je, da so skrajno zavistno, pohlepno to lakomno varali druge v osebno zadovoljstvo.

Božji Sin je izjavil, da bodo prišli lažni preroki »k vam«, to je, da bodo prišli od zunaj v čredo, ki jo bo zbral kot »Dobri Pastir«. (Jan. 10:11) Ti sleparji niso bili nevarnost za daljnjo prihodnost, temveč so obstajali že takrat. Očitno je Jezus mislil predvsem farizeje, ki so lažno trdili, da govorijo v Božjem imenu. Ti so »sedli na Mojzesov stol« in trdili, da so službeni razlagalci Božjega zakona. (Mat. 23:2) Toda farizeji so bili hinavci, ki so dejansko ovirali ljudstvo pri iskanju ozkih vrat in tesne poti, ki vodi v življenje. (Mat. 23:13—15; Luk. 6:39) Glede varljivega predstavljanja v »ovčjih oblačilih«, je rekel Jezus ob neki kasnejši priložnosti:

»Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da ste podobni pobeljenim grobom, ki se odzunaj zde lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vse nesnage. Tako se kažete tudi vi ljudem zunaj pravične, znotraj pa ste polni hinavstva in krivičnosti.«a (Mat. 23:27, 28)

Kako pa lahko človek spozna ‚volkove v ovčjih oblačilih‘? Jezus je dal osnovno smernico v primerjavi: »Po njih sadovih jih spoznate. Se li bere s trnja grozdje ali z osata smokve? Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Dobro drevo ne more roditi slabega sadu, in slabo drevo ne more roditi dobrega sadu. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže na ogenj.« (Mat. 7:16—19)

Vsako drevo ali rastlina rodi svojo določeno vrsto sadu. Vse rastline ne rodijo sadov, ki bi jih ljudje lahko uživali. Čas bi izgubljali, če bi med trnjem in osatom iskali užitne sadove, kakor so grozdje in smokve. Sadovi, ki jih ljudje lahko uporabljajo, morajo biti od dreves, ki so zdrava in pravilne vrste. Če drevo stalno rodi »slabe sadove«, to gotovo pokazuje, da je postalo »gnilo«. Takšno drevo se »poseka« in uporabi kot gorivo skupaj s šibjem, trnjem in plevelom. (Primerjaj Psalm 58:9; Propovednik 7:6; Izaija 44:14—16; Matevž 6:30; 13:30.)

Medtem ko je bila v mislih poslušalcev še sveža primerjava iz poljedelskega življenja, je Jezus ponovil osnovno načelo: »Torej po njih sadovih jih spoznate.« (Mat. 7:20) V prenesenem smislu bodo ti »sadovi« vključevali to, kar bodo govorili lažni preroki v poučevanju. V tem pogledu je Jezus dodal: »Dobri človek prinaša iz dobrega zaklada srca svojega dobro, hudobnež pa prinaša iz hudega zaklada hudobno; kajti usta njegova govore iz preobilosti srca.« (Luk. 6:45)

Med sadove, ki razodevajo pravo naravo lažnih prerokov spada tudi njihovo splošno obnašanje. (Primerjaj Marko 7:21—23.) Človek ne more v nedogleden čas skrivati svojega dejanskega stališča srca. Sčasoma ga bodo razodele njegove besede in dela.

[Podčrtna opomba]

a Glede farizejev kot lažnih prerokov piše David Hill v reviji Biblica (1976, zv. 57): »Jozefus pozna farizeje, ki so vnaprej vedeli za dogodke in uporabljali svoj dar za politične cilje (Ant. XVII, 41—45) in nekje drugje govori o nekem Polionu in njegovem učencu Samaiasu, ki sta prerokovala (Ant. XIV 172—176; XV 3, 370). Toda važnejše od Jozefovih pomanjkljivih in morda zmedenih informacij je dejstvo, da so farizeji sebe kot skupino imeli za naslednike velike preroške tradicije; to so dobili preko mož iz Velikega zbora, ki so jo dobili od zadnjih prerokov. Kot izvedenci v razlaganju Spisov, so se farizeji zaposlili s procesom, ki se je v njihovem času najbolj približeval razodetju, posredovanem preko prerokov iz zgodnjega časa. ... O njih, kakor tudi o njihovih naslednikih bi lahko rekli, da ‚so, če že niso preroki, preroški sinovi‘ (kakor se je to pripisovalo Hilelu, rabinu v Jezusovem času). S tem se povsem ujemajo Jezusove besede o farizejih, ki postavljajo spomenike prerokom in krasijo grobove pravičnih (Mt. 23, 29). Zato ni izključeno, da so si farizeji v Jezusovih dneh uveljavljali pravico do vloge in moči (če ne tudi do imena) prerokov.«

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli