Pridiga na gori — »Ne skrbite«

ZATEM, ko je poslušalcem svetoval, naj se izogibajo materializma, je Jezus svoje poslušalce opozoril, naj se tudi izogibajo prevelike skrbi za pridobivanje življenjskih potrebščin: »Zato vam pravim: Ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli in kaj boste pili, tudi ne za telo svoje, kaj boste oblekli. Mar ni življenje več nego hrana in telo več nego obleka?« (Mat. 6:25)a

Jezus je uporabil izraz »zato vam pravim«, ker je pred tem rekel, da nihče ‚ne more služiti Bogu in bogastvu‘, in Jezusovi učenci bi se morali izogibati pretirane skrbi za vsakdanje potrebe. (Mat. 6:24, NS) Božji Sin s tem ni mislil odvrniti ljudi od tega, da bi primerno skrbeli in marljivo delali za hrano in obleko. (Prop. 2:24; Efež. 4:28; 2. Tes. 3:10—12) Toda ni potrebno, da bi nekdo bil ‚zaskrbljen‘, če bo dobil vse potrebno. ‚Duša in telo‘ (tukaj predstavljata celotno osebo) sta važnejša od hrane in obleke. Ker je dal Bog človeštvu telesno življenje, lahko brez dvoma vidi, kaj njegovi oboževalci neobhodno potrebujejo za svoj obstoj.

Jezus je to misel izostril z naslednjo primerjavo: »Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in tudi ne spravljajo v žitnice, in Oče vaš nebeški jih živi.« (Mat. 6:26a)

»Ptice pod nebom«, ki svobodno letajo nad zemljo, se ne ukvarjajo s poljedelstvom. Kljub temu skrbi Bog zanje, da imajo dovolj hrane. (Primerjaj Job 38:41, Psalm 147:9.) To je bilo nekaj, o čemer je bilo treba resno razmisliti. Jezusovi poslušalci so bili Hebrejci, ki so lahko rekli, da je Bog njihov »nebeški Oče«, posebno, ker so bili Izraelci »izvoljeni« kot Božji narod zaveze. (5. Moj. 7:6) Primerjajoč jih z nebeškimi pticami, je Jezus vprašal: »Mar niste vi veliko več od njih?« (Mat. 6:26b) Če Bog skrbi za ptice, koliko bolj bo skrbel za svoje oboževalce!

Da bi pokazal ničevost prevelike skrbi za zbiranje življenjskih potrebščin, je Jezus nadaljeval: »Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo postavi svoji primakniti en komolec?« (Mat. 6:27) V Pismu se človeško življenje pogosto primerja s potovanjem, uporabljajo se na primer izrazi kot »pot grešnikov« in ‚pravična steza‘. (Ps. 1:1; 27:11) Z zaskrbljenostjo za vsakdanje potrebe ne moremo podaljšati svojega življenja niti za »komolec«, lahko rečemo. Namesto da bi to koristilo ljudem, lahko pretirana skrb škoduje zdravju in celo krajša življenje.

Jezus je nato navedel drugo primerjavo, rekoč: »In za obleko čemu skrbite? Poglejte lilije na polju, kako rastejo: ne trudijo se in ne predejo; pravim vam pa, da se tudi Salomon v vsej slavi svoji ni oblekel kakor teh ena.« (Mat. 6:28, 29)

K ‚lilijam na polju‘ spadajo živobarvne cvetlice, ki jih najdemo v Galileji. V Hastingsovem biblijskem slovarju (A Dictlonary of the Bible) piše:

»To cvetje raste med žitom, pogosto je višje od njega in krasi široka polja s svojimi posameznimi niansami od škrlatno rdeče do vijoličaste in modre; zares kraljevske barve. Kdor je že bil na žitnih poljih Galileje in videl čudovite grozde tega cvetja, kako se pozibava nad žitom, takoj razume, kako primerna je primerjava našega Odrešenika. ... Če pa bi pod ‚lilijami na polju‘ razumeli enostavno divje lilije, bi jih pravtako lahko vključili v primerjavo. Tedaj bi bila primerjava našega Odrešenika kakor ‚kompozicijska fotografija‘, ki pokazuje vse izredne barve in čudovite nianse številnih divjih rastlin, ki se jih vključuje med lilije.«

Ko človek opazuje, »kako« to cvetje »raste«, vidi, da se to dogaja, ne da bi se samo kaj ‚trudilo‘ ali ‚predlo‘, kakor morajo delati ljudje, da bi si naredili obleko. Kljub temu so lilije na polju ‚oblečene‘ s tolikšno lepoto, da jih ne bi dosegla niti obleka kralja Salomona, znana po posebni lepoti. (2. Letop. 9:15—21)

Kot pouk iz te primerjave je Jezus navedel: »Če pa travo na polju, ki danes stoji in jo jutri vržejo v peč, Bog tako oblači, mar ne bo mnogo bolj vas, maloverni?« (Mat. 6:30)

‚Trava na polju‘ vključuje tudi cvetje, o katerem je Jezus govoril. V vročih poletjih Palestine ta trava ovene v manj kot dveh dneh. Posušene travne biljke in cvetje pobirajo kot netivo za peči. Ker pa Bog tako lepo »oblači« travo, ki tako hitro ovene, je bilo Jezusovo vprašanje zelo primerno: »Mar ne bo mnogo bolj vas (oblačil), maloverni?« Božji služabniki so daleč važnejši od cvetja. Pretirana skrb za zbiranje potrebne obleke bi pokazovala na »malovernost«.b

»Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli? ali kaj bomo pili? ali kaj bomo oblekli? Kajti vsega tega iščejo pogani. Saj Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete.« (Mat. 6:31, 32)

To je bilo tretjič, da je Jezus v svoji pridigi na gori primerjal »pogane« ali nežide. (Glej Matevž 5:47; 6:7.) Oni niso bili v dobrem odnosu z Bogom in so svoja življenja osredotočili na materialne stvari in telesne užitke. Če bi torej Božji služabniki podvomili, da je Bog sposoben in pripravljen skrbeti za njihove življenjske potrebe, tedaj bi bili podobni poganom, ki so ‚brez Boga na svetu‘. (Efež. 2:11, 12)

Ker Najvišji ‚pozna potrebe‘ svojega ljudstva, so Jezusovi poslušalci storili prav, če so sledili nasvetu: »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.« (Mat. 6:33)

Učenci so Jezusa sprejeli kot Mesijo, kar jih je naredilo za del Božje nebeške mesijanske vladavine, ali »kraljestva«. (Luk. 22:28—30; Jan. 14:1—4; Dan. 7:13, 14, 18, 22, 27) Toda še naprej morajo naprej iskati kraljestvo, kar pomeni, da mora biti najvažnejša stvar v njihovem življenju. Iskati morajo tudi »njegovo (Božjo) pravičnost«, z iskanjem vere v Božjega Mesijo in svoje postopke morajo prilagoditi ostalim Božjim zapovedim. Seveda pa tega ne bi smeli nikoli delati z glediščem, da izvrševanje religioznih predpisov in dobra dela obvezujejo Boga, da nas blagoslovi. Pravičnost, ki pri Bogu velja, mora izhajati iz srca, polnega ljubezni in cenjenja za to, kar je Bog storil v korist človeštva. (Glej Rimljanom 10:3; 1. Jan. 4:19.) Ljudje, ki zares dajejo na prvo mesto v svojem življenju oboževanje Boga, so lahko prepričani, da jim bo za »vse« vsakdanje potrebe »dodal« dobrosrčni Bog, ki ga obožujejo.

»Ne skrbite torej za jutri«, je nadaljeval Jezus, »kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dosti ima vsak dan svojega zla.« (Mat. 6:34) Vsak dan ima svoje težave, ki jih povzročijo razočaranja. Često nastopijo nepričakovane težave in njihovi vzroki prekašajo človekovo moč. (Upoštevaj, kar piše v Propovedniku 9:11.) Božji služabniki bi morali vedeti, da »ima vsak dan« zadosti svojih nadlog in se z njimi soočati sproti vsak dan. Zaskrbljenost za naslednji dan pokazuje pomanjkanje vere v Boga in namesto da bi stanje izboljšalo, je obvladovanje »zla« tega dne težje.

[Podčrtni opombi]