Vprašanja bralcev

● Ali sme kristjan, če mora pričati na sodišču kot priča, priseči z roko na Bibliji, da bo govoril resnico?

Z biblijskega stališča se temu ne ugovarja, kljub temu mora posameznik sam odločiti, če se bo odzval takšni zahtevi ali ne.

Običaj, da se pri prisegi dotakne predmet, ki se smatra za svetega, je zelo razširjen. Stari Grki na primer so pri priseganju dvignili roko proti nebu ali se dotaknili kakšnega oltarja. Pri Rimljanih je bilo v navadi, da je tisti, ki je prisegal, vzel v roko kamen in rekel, naj ga Jupiter odvrže, kakor bo on odvrgel kamen, če bi lagal.

Takšni postopki dokazujejo, da je človek nagnjen k priznavanju Božje moči, ki opazuje, kaj se govori in kaj se dela, in se ji čuti odgovornega. Oboževalci Jehove, pravega Boga, to dejstvo brez dvoma priznavajo. Biblija pokaže, da so prisegali v Božji prisotnosti ali pred njim kot pričo (2. Sam. 3:35; 1. Kralj. 2:23, 24; Ruta 3:13; Jerem. 38:16). Resnični oboževalci Boga so se pustili postaviti tudi pod prisego drugih (1. Mojzesova 21:22—24; Mat. 26:63).

Včasih se je prisego, storjeno pri Jehovi, podprlo z odgovarjajočo kretnjo. O angelu, ki je govoril s prerokom Danielom, je rečeno, da je »povzdignil desnico in levico proti nebu in prisegel pri njem, ki živi vekomaj« (Dan. 12:7; 1. Mojz. 14:22). Celo za Boga je simbolično rečeno, da je ob prisegi dvignil roko (Iza. 62:8; 5. Mojz. 32:40). Roko položijo tudi pod ledje nekega človeka, da bi potrdili svojo prisego (1. Mojz. 24:2, 3, 9; 47:29—31).

Pravemu kristjanu pa seveda ni treba vseh izjav, ki jih daje v vsakdanjem življenju, potrditi s prisego. Njegov da naj pomeni da, in njegov ne ne (Mat. 5:33—37; Jak. 5:12). Če pa se od kristjana na sodišču zahteva, naj priseže, da bodo njegove izjave resnične, bo morda menil, da je dobro dati takšno prisego. Morda mu bo dovoljeno dati tudi odgovarjajočo izjavo (Gal. 1:20).

Če je v navadi, da se v sodni dvorani v znak prisege dvigne roko ali jo položi na Biblijo, lahko kristjan to stori, oprt na biblijske primere, ki pokažejo, da so bile prisege potrjene s kretnjo. Mnogo važnejše kakor vprašanje, če naj naredimo pri prisegi določeno kretnjo ali ne, je, da prisegamo pred Bogom, da bomo govorili resnico. Takšna prisega je resna zadeva. Če torej nek kristjan misli, da lahko in mora odgovoriti na vprašanje, postavljeno pod takšnimi okoliščinami, tedaj je pod prisego zadolžen govoriti resnico.