Je težko sprejeti tvoj nasvet?
»Saj veš, kaj je tvoja težava, Mirko Kovač! Preveč govoriš. Nikoli ne poslušaš, trmoglav si. Svetujem ti: spremeni se! Saj sem ti že govoril in spet ti pravim: spremeni se! Pokaži končno nekaj spoštovanja! Ti misliš, da vse veš, kar naprej govoriš in če bo šlo tako naprej, boš zašel v težave! Takrat pa ne hodi k meni prosit za pomoč!«
1. Zakaj je napačno svetovati tako, kot pokazuje gornji tekst?
TO JE en način, da se nekomu svetuje, naj manj govori in več posluša. Toda to je napačen način. Podoben je napadu in izzove odpor. Nasvet sam po sebi je morda dober, toda ne povzroči nič dobrega.
2., 3. a) Kako pokažejo velika podjetja, da se zanimajo za pravilni način svetovanja? b) Kako naj bi svetoval Timotej po besedah Pavla in s kakšnim namenom?
2 Velika ameriška podjetja izdajo na tisoče dolarjev za šolanje svojih vodilnih uslužbencev, da se naučijo, kako se svetuje in kako se obnaša pri soočenjih. Toda zares uspešne in osnovne metode so že dolgo zapisane v Bibliji in so brezplačne.
3 »To naročajoč bratom,« je pisal apostol Pavel Timoteju, »boš dober služabnik Kristusa Jezusa.« Pavel je Timoteja poučil ne le o tem, kakšne nasvete naj daje, temveč tudi, kako naj jih daje: »Starejšega ne prijemlji trdo, temveč opominjaj ga kakor očeta, mlajše kakor brate, žene starejše kakor matere, mlajše kakor sestre, v vsej čistosti.« Priporočal je, naj govori proseče ne pa zastrašujoče, z namenom, da se človek spremeni, ne pa da ga odžene (1. Tim. 4:6; 5:1, 2; Jak. 5:19, 20).
4. Zakaj mora svetovalec biti tankočuten?
4 Svetovati takrat, kadar se te za to prosi, je zelo občutljiva zadeva; če pa to storiš, ne da se te prosi, zahteva še več tankočutnosti. Nasvet, za katerega nisi bil naprošen, se zlahka razume kot kritiko, nihče pa ni rad kritiziran. Svetovati, ne da bi izzval odpor, zahteva potrpljenje in sposobnost poučevanja ne pomeni enostavno nekomu pridigati. Zato je pisal Pavel Timoteju: »Prepričuj, kaznuj, opominjaj z vso potrpežljivostjo in s poučevanjem.« (2. Tim. 4:2)
STALIŠČE SVETOVALCA
5. Kakšno bo naše stališče in ravnanje, če pri dajanju nasvetov posnemamo Jezusa?
5 Ko so apostoli hoteli dognati, kdo je med njimi največji, je Jezus Kristus, »Čudoviti Svetovalec«, pokazal, da naj bomo pri svetovanju dobrotljivi in prijazni. Na osnovi ponazoritve in primerjanja jim je pokazal, da kralji narodov vladajo podložnikom, in je nato rekel: »Vi pa ne tako.« Jezus je bil popoln in je dajal navdihnjene nasvete; vendar je bil »krotak in iz srca ponižen«. Zato bomo storili prav, če ga posnemamo. »To mišljenje bodi v vas, ki je bilo v Kristusu Jezusu.« (Luk. 22:24—27; Mat. 11:29; Fil. 2:5).
6. Kateri primeri pokažejo, da je dobro pri svetovanju ali karanju uporabljati primere?
6 Z ljudmi, ki so razburjeni, je težko govoriti razumno in apostoli so se precej prepirali. Toda Jezus jim je s primerom pokazal, da ošabni kralji vladajo nad drugimi, in ko so se apostoli videli v takšni luči, so se pomirili. Prerok Natan je prav tako taktično postopal, ko je moral pokarati kralja Davida, ker si je vzel Urijevo ženo Batsebo. Bogat človek, ki je imel mnogo ovac in goved, je vzel ubogemu možu edino ovco, da je pripravil jed obiskovalcu. David se je razjezil, in ga obsodil: »Sin smrti je človek, ki je to storil.« Zatem je izvedel, da je on sam ta mož.« (2. Sam. 12:1—9) Tudi danes lahko uporabimo primere, da bi izključili občutke in pomagali nekomu videti stvari objektivno.
7. Zakaj so pomembni občutki svetovalca?
7 Pomembni so občutki. Svetovalec bi moral upoštevati tako svoje kakor tudi občutke tistega, s katerim govori. Če ga vodi občutek vzvišenosti in samopravičnosti, bo morda drugega brez potrebe hitro kritiziral zaradi nepomembnih napak (Prop. 3:7). To oseba, s katero govori, občuti in bo zamerila, in če zavzame slabo stališče, je temu morda več kriv svetovalec kot pa nasvet sam. V Pregovorih 15:1 je rečeno: »Rahel odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa zbuja jezo.«
APOSTOL PAVEL — ZGLED
8. Kaj je občutil Pavel, ko je Korinčane karal zaradi težkega greha, in kaj je povzročilo to karanje?
8 Bratsko ljubezen in usmiljenje se tudi občuti, kadar se izkazuje. Pavel je moral pokarati korintsko skupščino zaradi težkega greha in bolelo ga je, da ji je moral pisati v precej strogem tonu, ker je pozneje rekel: »Kajti z veliko stisko in s srčno težavo sem vam pisal, z mnogimi solzami, ne da se žalostite, marveč da spoznate ljubezen, ki je imam obilo do vas.« Pavlovo globoko sočutje se spozna tudi iz njegovih besed, ki jih beremo nekaj poglavij dalje: »Zakaj čeprav sem vas razžalostil z listom, ni mi žal, ... Kajti žalost, ki je po volji Bogu, rodi izpokorjenje na zveličanje, ki se ga nikdar ni kesati.« (2. Kor. 2:4; 7:8—10)
9. a) Kateri biblijski primeri pokažejo, da je pred svetovanjem primerna pohvala? b) Zakaj je dobro pohvaliti tiste, ki nasvetu sledijo?
9 Ublaži torej bolečino karanja, tako da pokažeš občutek vživljanja in razumevanja. Govori s prizadetimi tako, da ne raniš njihovega dostojanstva in da ohranijo svoje samospoštovanje. Glej na dobro, ki je v njih, in ga priznaj. Pohvali, če je le mogoče, preden svetuješ ali karaš (Razod. 2:1—4, 12—14, 18—20). Pavel je pohvalil Korinčane za njihov goreči trud, da popravijo krivico zaradi pravičnosti, da bodo zopet čisti (2. Kor. 7:11). Nato se je sklical na svoje besede, s katerimi jih je pohvalil Titu, ko je pisal: »Ker ako sem se v čem njemu pohvalil z vami, nisem osramočen; ampak kakor smo vam vse v resnici govorili, tako se je tudi pohvala naša proti Titu izkazala resnična.« (2. Kor. 7:14) Vsi delamo napake in moramo biti pokarani; zato se, kadar naredimo nekaj prav, dobro počutimo, ko se nas pohvali. To poživi našega duha (Mat. 25:21, 23).
SAMOPREISKAVA
10.–12. Zakaj bi morali svetovati prijazno in v duhu krotkosti?
10 Tudi opomin »Sami sebe izkušajte, če ste v veri,« lahko uporabimo pri svetovanju (2. Kor. 13:5). Bomo naredili izpit na osnovi naslednjih tekstov?
11 Efežanom 4:32: »Bodite pa med seboj blagi, milosrčni.« Smo takšni, kadar svetujemo?
12 Galatom 6:1: »Bratje, če bi tudi bil človek prenagljen od kake pregrehe, takemu vi, ki ste duhovni, pomagajte v pravi stan v duhu krotkosti, in glej sam nase, da tudi ti ne boš izkušan.« Smo pri svetovanju krotki in se zavedamo lastnih slabosti?
13., 14. S čim bi se morali seznaniti prej, preden svetujemo?
13 Kološanom 4:6: »Da veste, kako vam je vsakemu odgovarjati.« Si vzamemo čas, da prizadetega dobro spoznamo in nato naše besede prilagodimo njegovim potrebam?
14 Pregovori 18:13: »Kdor odgovarja, preden je slišal, mu štejejo to za neumnost in sramoto.« Ali se prej, preden svetujemo, seznanimo z vsemi stranmi zadeve?
15., 16. Na kaj bi morali misliti pri svetovanju?
15 Filipljanom 2:3: »Ničesar ne delajte iz sebičnosti ali praznega slavoljubja, temveč po ponižnosti cenite drug drugega više od sebe.« Se pri svetovanju zavedamo, da nas morda prizadeti v kakšnem drugem pogledu prekaša?
16 Rimljanom 2:21: »Ki torej učiš drugega, sebe li ne učiš?, ki oznanjaš, naj se ne krade, kradeš?« Ali smo kakor licemerji, ki oznanjajo, česar sami ne delajo?
17., 18. Kakšno obzirnost bi morali pokazati tistemu, kateremu svetujemo?
17 Janez 16:12: »Še veliko vam imam povedati, sedaj pa ne morete tega nositi.« Ali gremo preko tega, kar je trenutno potrebno, in naštejemo vse napake prizadetega, ki se jih lahko spomnimo, ga tako razjezimo ali pobijemo njegovega duha?
18 Matevž 18:15: »Če se pa pregreši brat tvoj zoper tebe, pojdi in mu njegov pregrešek pokaži med seboj in njim samim.« Ali upoštevamo občutke naših bratov in najprej svetujemo med štirimi očmi?
19. Kakšno je enostavno navodilo za svetovanje in kakšne prednosti ima to?
19 Enostavno pravilo svetovanja, ki se pa včasih pozabi, je: »Vse torej, kar hočete, da ljudje vam store, tako storite tudi vi njim.« (Mat. 7:12) Radi imamo, da nas drugi razumejo, zato moramo biti razumevajoči. Radi imamo, da drugi spoštujejo naše mnenje, zato moramo pustiti drugim njihovo mnenje. Če nočemo, da nam kdo pridiga, ali pazimo, da mi ne pridigamo drugim? Svetovanje vključuje poslušanje. Tako ne pokažemo samo razumnost, temveč vidimo tudi problem prizadetega in spoznamo njegove občutke. Če tako svetujemo, ne bodo drugi naših besed jemali kot »pridigo«, temveč kot razgovor.
KAKO DOBER JE TVOJ NASVET?
20., 21. Kdaj je vrednost našega nasveta dvomljiva in kako je lahko popolnoma zanesljiv?
20 Prerok Jeremija je rekel: »Ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« Če ne more usmerjati lastnih korakov, kako bi tedaj mogel soditi korake drugega? Jeremija je molil: »Kaznuj me, Jehova.« Ker vemo, da vsi grešimo, je težko sprejeti karanje od nam enakega, razen če gre za karanje, ki poteka od Boga. Vrednost našega nasveta je odvisna od tega, če soglaša z Božjo besedo (Jer. 10:23, 24).
21 »Da se ... naučite ne više meriti, nego je pisano,« je dober nasvet (1. Kor. 4:6). Prišli smo iz sestavov, kjer veljajo človeški predpisi, kar ima tragične posledice. Nočemo se več držati človeških predpisov, ki jih Božja beseda ne vsebuje, ker »ne služimo le na oko, kakor ljudem ugajajoč, temveč v preprostosti srca, boječ se Jehove«. Sledimo tudi nasvetu apostola Pavla: »Vse, kar storite, delajte iz duše, kakor Jehovi in ne ljudem.« (Kol. 3:22, 23) Predpisi farizejev so bili breme ljudem in so razveljavljali Božjo besedo (Mat. 23:4; 15:3).
22., 23. Kakšno brezobzirno stališče so imeli farizeji in kako je Pavel pokazal drugačno stališče?
22 Ko so se uradniki, ki so jih poslali, da bi Jezusa aretirali, vrnili brez njega, ker je njegovo poučevanje naredilo nanje velik vtis, so farizeji uporabili svojo avtoriteto. »Ali ste tudi vi zapeljani?« so vprašali. »Je li kdo izmed prvakov sprejel vero vanj, ali izmed farizejev? Ampak ta drhal, ki ne pozna zakona, prokleti so!« Farizeji niso razumno presojali, temveč so enostavno pojasnili, da modri ljudje Jezusa odklanjajo, samo nerazumni ga poslušajo (Jan. 7:45—49).
23 Ko svetujemo drugim, bi morali uporabljati razsodnost in Biblijo, ne pa zahtevati, da se nam bo nekdo podložil, ker imamo morda določen položaj (Fil. 4:5). Ravnati bi morali tako kakor Pavel, ki svoj položaj apostola ni uporabil za to, da bi pritiskal na druge. Nasprotno, pohvalil jih je, ker so preiskovali, če je njegovo poučevanje v soglasju z Biblijo: »Ti so sprejeli besedo z vsem poželenjem in so vsak dan preiskovali pisma, če je temu tako. In tako jih je veliko izmed njih sprejelo vero.« (Dej. ap. 17:11, 12)
24., 25. a) Kako je uporabil satan — v nasprotju z Jezusom — določene biblijske stavke? b) Kateri primer kaže, da se mora uporaba biblijskih stavkov ravnati po sobesedilu?
24 Satan je uporabil biblijske stavke, ko je izkušal Jezusa v puščavi, in Jezus je uporabil svete spise, da ga je zavrnil. Oba sta uporabljala svete spise, vendar samo s to razliko: satan jih je napačno uporabil, Jezus pa pravilno (Mat. 4:1—10). Nikoli ne bi smeli kakšen biblijski stavek obračati, da bi služil našim namenom, kakor je delal satan. Prepričajmo se, da Bog zares pravi tisto, kar mi govorimo, da je rekel.
25 V listu Rimljanom, 14. poglavje, se nas na primer opominja, da ne bi navajali slabih na spotikanje glede jedi ali pijače ali česarkoli drugega. Vzemimo, da v veliki družini eden trdi, da se bo spotikal, če se bo ponudila kava. Ali to pomeni, da se kavo ne bi smelo postreči? Ali pa bi moral nekdo nositi črne čevlje, ker bi se zaradi rjavih nekdo »spotaknil«? Ali ni uporaba tega nasveta z ničemer omejena? Sobesedilo se nanaša na stvari vere: dnevi, ki jih imajo nekateri za svete, in meso, ki so ga imeli nekateri za oskrunjenega. Nasvet se torej nanaša na vprašanja vesti, in na tem področju bi morali biti pripravljeni na dopustitve, ki bodo drugim v pomoč. Toda to ni splošno navodilo, ki bi zahtevalo, da se mora upoštevati vsako osebno zamisel.
ALI SPREJMEŠ NASVET?
26. Na kaj nas spomni list Hebrejcem 12:11, če nam je nasvet težko sprejeti?
26 Ali ponižno sprejmemo nasvet, ki je dan ljubeče in na osnovi Biblije? To ni lahko, vendar je koristno. »Vsako strahovanje seveda se nam za sedaj ne zdi veselje, ampak žalost, pozneje pa daje njim, ki jih je vadilo, miru poln sad pravičnosti.« (Hebr. 12:11) V predhodnih odstavkih smo bili spodbujeni, da preiščemo naše stališče, kadar svetujemo. Sedaj želimo preiskati našo pripravljenost za sprejem nasveta.
27.–31. Kateri biblijski stavki in katera vprašanja pokažejo, da moramo mirno poslušati, kadar se nam svetuje?
27 Pregovori 17:27: »Govore svoje brzda, kdor je napredoval v spoznanju, in kdor je hladnega duha, je mož pameten.« Ali poslušamo, ne da bi vzkipeli?
28 Pregovori 12:15: »Neumneža pot je raven v očeh njegovih, kdor pa je moder, si da svetovati.« Ali mislimo, da vse vemo, ali poslušamo?
29 Pregovori 29:20: »Ali si videl moža, naglega v besedah svojih? Več je upanja za bedaka nego za njega.« Mar nemudoma poizkusimo ugovarjati nasvetu?
30 Propovednik 7:9: »Ne bodi prenaglega duha za jezo, kajti jeza počiva v nedrjih bedakov.« Smo preobčutljivi in hitro užaljeni?
31 Jakob 1:19, 20: »Bodi pa vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo; kajti jeza človekova ne dela pravičnosti Božje.« Ali poslušamo karanje ne da bi se razjezili?
32. Kaj pokaže, da želijo nekateri, ki iščejo nasvet, v resnici potrditi lastno mnenje?
32 Včasih ljudje sklenejo nekaj storiti, in hodijo od enega do drugega domnevnega svetovalca, dokler ne najdejo nekoga, ki jim pritrdi. Izraelski kralj Roboam se je posvetoval s starejšimi možmi, toda ni mu ugajalo. Zato je šel k mlajšim možem, ki so mu rekli tisto, kar je hotel slišati. Posledice so bile katastrofalne: deset rodov se mu je uprlo in ustanovili so lastno kraljestvo (1. Kralj. 12:1—20). Apostol Pavel je govoril o času, ko bodo ljudje iskali svetovalce dokler ne bodo našli takšnih, ki bodo rekli tisto, kar želijo slišati: »Po lastnem poželenju si (bodo) kopičili učitelje, po tem, kakor jih ušesa srbe.« (2. Tim. 4:3)
33. Kateri primeri pokažejo, kako sprejeti nasvet?
33 Vendar pa bi mi morali sprejeti nasvet, ki izhaja iz Božje besede. Ko je prerok Natan pokaral Davida, je ta odvrnil: »Grešil sem zoper Jehovo.« (2. Sam. 12:13) Skupščina v Korintu je sprejela nasvet apostola Pavla in se očistila vsake krivde. Jezus je pojasnil pravilno postopanje s priliko o očetu, ki je imel dva sinova. Poslal ju je na delo v svoj vinograd. Eden je bil pripravljen iti, toda ni šel. Drugi se je branil, toda pozneje je šel in bil pohvaljen, čeprav je najprej okleval (Mat. 21:28—31). Tisti, ki svetuje, bi moral biti potrpežljiv in dati pokaranemu čas, da o nasvetu razmisli.
34. Povod za kakšno preiskovalno vprašanje daje svetovalcu nasvet iz Psalma 16:7?
34 »Slavil bom Jehovo, ki mi je dobro svetoval.« (Ps. 16:7) Nas bodo tisti, ki jim svetujemo, lahko zaradi tega blagoslavljali?
35. Kakšna je razlika med nasvetom zraven te slike in besedilom slike v naslovu?
35 »Hvala ti, Mirko, da si prišel. V skupščini sedaj dobro napreduješ. Želel bi še enkrat omeniti tvoj problem včasih malo nerazumnega govorjenja. To se seveda vsem nam zgodi, ker je pač tako, kakor je rekel Jakob, da bi, če ne bi grešili z jezikom, bili popolni. Pavel je opominjal starešine Efeza tri leta dan in noč. Zato upam, da ne misliš, da stalno godrnjam nad teboj, če to še enkrat omenim. Napredoval si, le tako naprej. Predlagam ti, da še enkrat prebereš Jakoba, 3. poglavje, in če ti lahko kakorkoli pomagam, nikar ne oklevaj priti k meni.«