Bodi moder — varuj se lakomnosti

»GLEJTE in varujte se vsake lakomnosti; zakaj čeprav ima kdo preobilo, življenje mu vendar ne priteka iz imetja njegovega« (Luk. 12:15).

Kaj je Jezusa navedlo, da je rekel te besede? Ravno je govoril veliki množici, ko je neki mož vzkliknil: »Reci bratu mojemu, naj si razdeli z menoj dedino« (Luk. 12:13). Za takšno prošnjo pravzaprav ne bi smelo biti nobenega razloga, ker je bilo v Mojzesovem zakonu določeno, da dobi prvorojeni dva dela od vsega, kar je bilo očetovega. Mož, ki je želel, da bi Jezus odločal glede dediščine, je bil očitno lakomen.

Jezus je namenil gornje besede množici, ki je slišala moževo prošnjo. Te besede pokažejo, da moramo pravilno ceniti stvari, da bi se varovali pred lakomnostjo ali pohlepom. Nikoli naj ne prezremo dejstva, da predmet — pa naj gre za karkoli — ne prispeva k ohranitvi življenja. Lakomnost lahko zares pelje v nesrečo.

To je ponazorjeno s tem, kar se je zgodilo Gehaziju, služabniku hebrejskega preroka Elizeja. Sirskega poveljnika Naamana je Elizej ozdravil gobavosti. Naaman je hotel iz hvaležnosti dati Elizeju za čudežno ozdravljenje darilo, toda prerok ni sprejel ničesar, ker ni hotel imeti dobička od službe in moči, ki mu jo je dal Bog Jehova. Gehazi pa si je zaželel darila in je mislil, da je prav in primerno vzeti darilo. Tekel je za Naamanom in je v Elizejevem imenu prosil za talent srebra in dve praznični obleki, s trditvijo, da je prerok spremenil svoje mnenje zaradi prihoda dveh mladih preroških sinov. Naaman se je veselil, da lahko naredi uslugo in lakomnemu Gehaziju ni dal enega, temveč dva talenta in dve obleki (2. Kralj. 5:15, 16, 20—23).

Gehazijeva lakomnost se je navidez izplačala. V resnici pa ni bilo tako. Izgubil je prednost, da bi bil še naprej Elizejev služabnik. Sebi in svojim potomcem je Gehazi nakopal nesrečo s svojim lakomnim ravnanjem, ko je zlorabil ime svojega gospodarja, da si pridobi krivični dobiček in je preroka napačno prikazal. Elizej je objavil Božjo sodbo nad Gehazijem in rekel: »Gobe Naamanove (se bodo) prijele tebe in semena tvojega vekomaj.« Sodna izvršitev je takoj nastopila. Poročilo pravi dalje: »In šel je od njega (Elizeja) ven gobav in bel kakor sneg« (2. Kralj. 5:27).

Jehova ne gleda lahkomiselno preko tega, če nekdo svoje darove uporablja za sebični dobiček. Tako je tudi, če hoče nekdo svoj odgovorni položaj v krščanski skupščini izkoristiti v svojo korist. Dejansko osebe, ki so bile v skupščini imenovane za posebno službo, ne smejo biti »grdega dobička željne« (1. Tim. 3:8). Starešinam se svetuje: »Pasite čredo Božjo, ki je pri vas, nadzorujoč jo ne po sili, ampak prostovoljno« (1. Petr. 5:2).

Biblija tega ne zapoveduje brez vzroka. Imenovani sluge v neki skupščini imajo na primer opravka z denarjem. Nikakor ne smejo biti lakomni. Če bi bil imenovan nekdo, ki ima na tem področju resno slabost, bi lahko prišel v skušnjavo, da poneveri, kar mu je zaupano, in si prisvoji nekaj, do česar nima pravice. Tudi starešine naj bi pazili, da svojega položaja ne uporabijo za to, da si oskrbijo kakršnokoli prednost ali dobiček. Ne bi bilo samo napačno, če bi težili za materialnim dobičkom, temveč tudi, če bi si na osnovi svojega položaja, avtoritete ali ugleda, pridobili druge osebne prednosti.

Če bi neki starešina ali drug imenovani služabnik v skupščini postal žrtev lakomnosti, bi kakor Gehazi izgubil zaupani mu položaj. Kar pa bi bilo še huje, zapravil bi si lahko celo Jehovino milost.

Pred lakomnostjo pa se naj ne bi varovali samo možje, ki imajo v krščanski skupščini kak službeni položaj, temveč vsi pravi kristjani. Biblija prišteva »lakomne« med tiste, ‚ki ne bodo podedovali Božjega Kraljestva‘ (1. Kor. 6:9, 10). Takšen pohlep se lahko kaže na različne načine: v ljubezni do denarja, v težnji za močjo in ugledom, v prekomernem uživanju hrane in pijače, v nedovoljenih spolnih odnosih in podobno.

Kdor ne želi postati žrtev lakomnosti, mora paziti na to, o čem razmišlja in govori (Fil. 4:8; Efež. 5:3). Lakomnosti naj kristjani med seboj ne bi prenašali. Med njimi naj bi se sploh ne pojavila.

Zato se varuj lakomnosti, če hočeš dobiti ali ohranjati dober odnos z Bogom. Ne dopusti, da bi v tvojem srcu nastopile napačne želje, temveč se resno trudi razmišljati o dobrih in izgrajujočih stvareh. To bo povečalo tvojo življenjsko radost in gledal boš lahko varni bodočnosti naproti. Da, življenja ne dobimo s tem, za čimer lakomno težimo, temveč s tem, da se upiramo vsakemu nagnjenju lakomnosti in ohranimo Jehovino priznanje.