Kaj je hotel modri reči s tem?

Zakaj naj se izogibamo skrajnosti

NEPOPOLNI ljudje lahko hitro izgubijo ravnovesje in zastopajo skrajnostne poglede. Kralj Salomon je zato svetoval: »Ne bodi prepravičen in ne kaži se modrega čez mero: zakaj bi se pogubljal? Ne bodi preveč brezbožen in ne bodi bedast: zakaj bi umrl, preden pride tvoj čas? Bolje je, da se oprimeš tega, pa tudi onega ne izpustiš iz roke, zakaj kdor se boji Boga, uide vsem tem skrajnostim« (Propov. 7:16—18).

Kdor je prepravičen je običajno preveč zaskrbljen za malenkostne stvari. Naredi na primer veliko sporno vprašanje iz čisto človeškega ravnanja ali postopanja, iz stvari, o katerih Biblija ne govori. Če vidi nekoga delati dobro ali postopati usmiljeno, bo morda ugovarjal, ker se ne dela po določenih »pravilih«. Hudo je podoben farizejem, ki se niso veselili čudovitega olajšanja, ki ga je Jezus oskrbel stiskanim na sabat, temveč so se jezili in sklepali, da je Božji Sin prelomil zakon, ker je zdravil na ta dan (Marko 3:1—6; Luk. 14:1—6). Ljudje, ki so prepravični, pogosto ne pomislijo, kaj bi bilo usmiljeno, ljubeče ali storjeno v pomoč. V uporabi pravil gredo do skrajnosti. Če je bilo po njihovem mnenju prekršeno neko pravilo, ne upoštevajo nobenih drugih faktorjev. (Primerjaj Matevž 12:2—7; 23:23; Rimljanom 14:1—4, 10).

Osebe, ki so prepravične, lahko v svojem samozatajevanju gredo tako daleč, da škodujejo zdravju. Ravnajo v nasprotju z razumnim nasvetom v listu Kološanom 2:20—23: »Zakaj se, kakor da bi še v svetu živeli, pokorite poveljem: ‚Ne dotakni se, in ne pokusi, in ne potipaj!‘ (kar je vse v pogubo, določeno po rabi) po zapovedih in naukih človeških? To ima sicer videz modrosti v svojevoljni službi Božji in ponižnosti in neprizanesljivosti proti telesu, a nima nič vrednosti in služi le v zadovoljitev mesa.«

Kakor pravi Salomon, je v resnični nevarnosti, da bi se ‚pogubil‘ tisti, ki je prepravičen. Zaradi nepremišljenosti, gorečnosti ali pretiranega samozatajevanja se lahko fizično, duhovno ali duševno uniči. In kar je še huje: trdosrčno stališče ga lahko stane Božjo milost in blagoslov.

Po Salomonovih besedah so tudi ljudje, ki se »kažejo preveč modre« in poizkušajo vplivati na druge s svojo modrostjo. Takšen človek se postavi za kritika in zbuja vtis, da ima boljše razumevanje od drugih. Ker ima visoko mnenje o svojih sposobnostih, se često vmešava v zadeve drugih ljudi in nepoklican nudi rešitve njihovih problemov. Sčasoma se odtuji in drugi naredijo vse mogoče, samo da se ga izognejo. Poleg tega se sčasoma morda pokaže, da njegov nasvet ni bil preveč dober in da je morda povzročil nepotrebne težave.

Da ne bi kdo zašel v skrajnost in pravičnosti in modrosti ne bi videl več v pravi luči, opominja Salomon tudi pred tem, da bi postali ‚preveč brezbožni‘. Seveda moramo vsi priznati, da je nepopolnost dejstvo. Apostol Janez je pisal: »Ako pravimo, da nimamo greha, sami sebe slepimo, in resnice ni v nas« (1. Jan. 1:8). Zato se moramo sprijazniti s tem, da grešimo v mnogih pogledih. Toda paziti moramo tudi na to, da ne gremo zlahka preko neke napake in se opravičujemo z besedami:, »Končno sem grešnik.« Medtem ko se veselimo življenja, bi morali paziti, da ne zapademo nebrzdanosti. Kdor misli, da je vzvišen nad zakoni in karanjem, ravna nespametno in si nakoplje nesrečo. Nekdo, ki se ne brzda, lahko pride v tehtne probleme in celo predčasno umre.

Kako se lahko skrajnostim izognemo? Bistven je strah pred Bogom, spoštovanje do Stvarnika. Ta strah človeka zadržuje pred grehom in ga navaja k uravnovešenemu življenju in da se izogiba skrajnostim. Kdor se Boga boji, se trudi, biti pravičen in moder, toda varuje se tega, da bi bil prevesten in da bi svojo modrost razkazoval naokrog. Ker razumno uživa življenje, ga bodo morda celo skrajneži obsodili kot grešnika, kakor so Jezusa Kristusa po krivici označili kot pijanca in požeruha (Mat. 11:19).

Resnično pa takšen vesten, uravnovešen človek strogo pazi na svoje življenje in ne greši. Bogaboječemu človeku so prihranjeni problemi in težave tistih, ki ignorirajo božanske smernice, (1) da naj ne bomo ‚prepravični in čez mero modri‘ in (2) naj ne postanemo ‚preveč brezbožni‘. Kakor je priporočal Salomon, naj se »oprime tega, pa tudi onega ne izpusti iz roke.« Je pravičen in ne tako natančen, da bi sebi in drugim postavljal nemogoča merila ali da bi se odrekel razumnega veselja v življenju.