Zakaj verovati v nevidnega Boga?

DANES živimo v visoko razvitem znanstvenem stoletju. Znanstveniki so prišli do mnogih velikih odkritij in spektakularnih dejanj, da, celo ljudi so poslali na Mesec.

Zaradi takšnih dosežkov so mnogi ljudje pripravljeni sprejeti mnenje znanstvenikov tudi na drugih področjih. Če na primer oni trdijo, da se je človek razvil iz živali, temu na splošno lahkoverno zaupajo. Če zagotavljajo, da je življenje nastalo samo od sebe v nekem pramorju, to mnogi verjamejo.

Če nekateri znanstveniki na osnovi takšnih naukov rečejo, da ni Boga, ljudje pogosto tudi to takoj sprejmejo. In ker Boga ne moremo videti, prihajajo nekateri do sklepa, da tudi ne more obstajati. Tako se širita ateizem in agnosticizem. Vedno manj ljudi veruje v nevidnega Boga, ki se zaveda, kaj hoče.

Mar je razumno reči, da človek ne more verovati v Boga, zato ker ga ne vidimo? Ali naj toliko zaupamo znanosti? Ali je res tako pomembno, če verujemo v Boga ali ne?

POMEMBNA RAZLIKA

Zares je pomembno, ali verujemo v obstoj Stvarnika ali ne. Če Stvarnik obstaja, moramo tudi pričakovati, da je sledil določenemu namenu, ko je ustvaril Zemljo in človeka na njej.

Tudi je razumno pričakovati, da bi tako moder in mogočen Stvarnik določil bodočnost Zemlje in človeške družine. Zato je lahko za našo prihodnost zelo pomembno, kakšno stališče imamo do svojega Stvarnika in kako se do njega obnašamo.

Če pa ni Boga, tedaj so izgledi za bodočnost človeštva zelo temni. Oprti na zgodovino bi lahko pričakovali, da bo življenje vedno polno bolečin in skrbi, če se ne bo zgodilo še kaj hujšega. Če ni nobenega nevidnega Stvarnika, ki bi imel kak namen z nami, tedaj imajo morda prav tisti, ki pravijo: »Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo!« (1. Kor. 15:32).

VERA V NEVIDNO

Ali lahko verujemo v Boga, ki ga ne moremo videti? No, mar res verjamemo samo to, kar vidimo? Ne, mi verujemo v marsikaj, česar ne moremo videti.

V resnici je naše življenje neposredno odvisno od nečesa, česar ne moremo videti. Kaj je to? Zrak, ki ga vdihujemo. Brez njega bi v nekaj minutah pomrli. Zraka ne moremo videti, zagotovo pa vemo, da obstaja. Če bi moral dih zadržati šestdeset sekund, bi naglo začel ceniti zrak, ki ga ne moreš videti.

Prav tako ne moremo videti vetra, toda vidimo drevesa, ki se v vetru upogibajo, in vidimo valove, ki jih dviguje moč vetra. Tako verujemo, da obstaja veter, ker vidimo njegovo delovanje.

Električni tok je prav tako neviden. Toda kako presenetljive stvari povzroča! Povzroči, da svetilke svetijo, ogreva stanovanja, žene velike stroje in kuhinjske aparate, ki namesto nas delajo. Noben razumni človek ne dvomi, da obstaja električni tok, samo zato, ker ga ne more videti.

Skozi zrak potujejo nevidni radijski, televizijski in radarski valovi, toda mi vemo, da obstajajo, ker proizvajajo glasove in slike.

Lahko vidimo silo težnosti? Ne, toda brez nje bi obstajala nevarnost, da bi vse, kar ni pritrjeno na Zemljo, skupaj s človekom odletelo v vesolje. Podobna moč je magnetizem. Magnet privlači železo, toda magnetno polje je za naše oči nevidno.

Jedro atoma drži skupaj zelo močna, toda nam nevidna moč. Vemo pa, da je ta moč tukaj, ker se sprostijo fantastične množine energije, če se razbije atom pri atomski eksploziji.

Rentgenskih žarkov mi ne moremo videti, toda gredo skozi telo in omogočijo, da se posnamejo naše kosti. Kaj bi si mislil zdravnik, če bi rekel, da ni rentgenskih žarkov, saj jih vendar ne vidiš?

Tudi vonjev ne vidimo, toda naš nos jih zazna; psi lahko zasledujejo ljudi celo na osnovi nevidnega vonja. Tudi zvočnih valov ne vidimo, toda naša ušesa jih zaznavajo; zato vemo, da res obstajajo.

Verjamemo torej marsikaj, česar ne moremo videti, ker opazimo dejstva, ker vidimo učinke, ki jih izzove. Prav tako vemo, da obstaja nevidni Stvarnik, ker opazujemo dejstva, ker vidimo rezultate njegovih del. Biblija pravi: »Kajti kar se od njega ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih« (Rimlj. 1:20).

STVARNIKOVA DELA

Do kakšnega zaključka prideš, če vidiš hišo? Verjameš, da so se les, beton in železo slučajno sestavili v popolno hišo s sobami, z ogrevanjem, vodovodom, električno napeljavo in s pohištvom? Ne, priznal boš, da je nekdo hišo zgradil. Celo tako enostavne stvari, kakor je omara ali svinčnik ne nastanejo, ne da bi jih nekdo naredil.

Takšne stvari so sicer nepomembne v primerjavi z atomom, drevesom, človekom, planetom, Soncem, z galaksijo, da, v primerjavi z vsem vesoljem. Če niso niti enostavni predmeti nastali sami od sebe, kako bi to tedaj mogle te tako komplicirane stvari?

Fizik G. E. Davis je rekel: »Nič materialnega se ne more samo ustvariti.« Soglasno s tem Biblija razumno pojasnjuje: »Kajti vsako hišo napravi kdo; on pa, ki je vse napravil, je Bog« (Hebr. 3:4).

Do kakšnega zaključka prideš, če vidiš zbir zakonov, kakor jih na primer vsebuje ustava neke dežele? Če vidiš na križišču preprost znak z napisom »stop«, o čem priča? Kjer je zakon, tam mora biti tudi zakonodajalec.

V vesolju vladajo mnogo bolj mogočni zakoni. Astronavti nikakor ne bi mogli pristati na Mesecu, če ne bi upoštevali točnih in zanesljivih zakonov v zvezi s težnostjo, gibanjem in pospeški in se nanje zanesli, kakor tudi na zakone, ki določajo vrtenje Meseca in Zemlje. Ti višji zakoni pričajo o obstoju višjega Zakonodajalca, nevidnega Stvarnika.

Zato ni težko razumeti, zakaj Biblija o tistih, ki mnoge dokaze obstoja Stvarnika zanikajo ali prezirajo, pravi, da »se ne morejo izgovarjati« (Rimlj. 1:20).

Toda zakaj je Bog za človeške oči neviden? Misliš, da bi ti preživel potovanje na Sonce? Ne, že davno pred pristankom bi zgorel. Bog je ustvaril Sonce. On je torej preveč mogočen, da bi ga mogli videti s človeškimi očmi. Zato pravi Bog v svoji besedi: »Človek me ne more videti in ostati živ« (2. Moj. 33:20).

Kako pa je s trditvijo znanstvenikov, ki pravijo, da se je vse živo razvilo iz nežive materije in da ljudje potekajo od opicam podobnih živali?

(nadaljevanje na 14. str.)