Z zaupanjem gledati veliki stiski« naproti
»Jehova bode upanje tvoje.« — Pregovori 3:26.
1., 2. Za kaj se zanimajo vsi ljudje in kako to mnogi dokazujejo?
VSE človeštvo se zelo zanima za bodočnost. Zanimanje za stvari, ki se še niso zgodile, je povsem naravno in človeško. Ko se ljudje trudijo v svojem poklicu, delajo to pogosto z ozirom na bodočnost. Stalno delajo neke načrte za prihodnost. Njihovo hrepenenje in njihove želje, pričakovanja in njihovi upi počivajo v veliki meri na tem, kar pričakujejo od prihodnosti. Da bi bili srečni, potrebujejo zaupanje v bodočnost.
2 Ta človeška želja, da bi točno poznali dogodke, še preden so nastopili, navaja mnoge ljudi, da sprašujejo osebe, ki baje poznajo bodočnost: medije, vedeževalce in astrologe. Vedno več ljudi sprašuje svoj horoskop in alfabetske tablice, da bi izvedeli, kaj govorijo o bodočnosti od demonov navdihnjene prerokbe.
3. Kako se Jehovine priče razlikujejo od drugih ljudi, kar zadeva željo po pojasnilu glede bodočnosti?
3 Kar zadeva prirojeno željo po pojasnilih o prihodnosti, pa obstaja velika razlika med temi, ki služijo Jehovi in onimi, ki mu ne služijo. Božji služabniki se nikoli ne obračajo k vedeževalcem, astrologom ali špiritistom, da bi kaj izvedeli o prihajajočih dogodkih. Po nasvet se tudi ne obračajo k raznim demonskim virom, da bi spoznali bodočnost. Dober razlog imajo za to, da tega ne delajo.
4. Na čem temelji veliko zaupanje Jehovinih prič v bodočnost?
4 V devetem stoletju pred našim štetjem je zapisal prerok Amos naslednjo resnico, in sicer v tretjem poglavju svoje knjige, v sedmi vrsti: »Kajti Gospod Jehova ne stori ničesar, da bi ne razodel skrivnosti svoje služabnikom svojim, prerokom.« Ti preroki sporočajo Jehovinemu ljudstvu kot celoti, kaj naj pričakuje v bodočnosti, in to je razlog za njihovo zaupanje.
5., 6. a) Opiši stanje v Jeruzalemu v prvem stoletju n. št. b) Zakaj pa kristjani niso bili enakega mnenja kot drugi?
5 Spomnimo se položaja, v katerem se je nahajal Jeruzalem v prvem stoletju našega štetja. Prebivalci na splošno in voditelji so priznali, da so bile razmere vse kaj drugega kakor zadovoljive. Toda kaj so napovedovali modri možje in voditelji ljudstva glede bodočnosti? Nekateri so bili z obstoječim stanjem zelo zadovoljni in bi bili veseli, če bi vse ostalo tako in bi se kar najmanj spremenilo. Drugi so zagovarjali upor ali revolucijo proti rimski oblasti in njeni davčni politiki in so zatrjevali, da bi na ta način dosegli večjo svobodo, mir in blagostanje. To da noben modri mož in mestni svetovalec ni napovedal, da bo Jeruzalem v veliki stiski popolnoma uničen — in to v času tiste generacije. Nihče na kaj takega sploh ni pomislil. — Dej. 5:36, 37.
6 Ali so kristjani prvega stoletja zaupali tem posvetno modrim možem in njihovim napovedim? Nikakor ne. Jehova je svojemu velikemu Preroku, Gospodu Jezusu Kristusu, razodel nekaj čisto drugega, nekaj, kar je sklenil in kar naj bi kmalu prišlo na tisto generacijo. Ta pravi Božji prerok je dal naslednje opozorilo: »Pridejo nate (Jeruzalem) dnevi, ko te obdado sovražniki tvoji z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani; ... in ne kamena na kamenu ne pustijo v tebi.« Nadalje je rekel: »Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo.« (Luk. 19:41—44; Mat. 23:36—38; 24:2, 21)
7. Zakaj so lahko kristjani, ki so živeli v Jeruzalemu in njegovi okolici, z zaupanjem gledali v bodočnost?
7 Kaj pa naj bi naredili kristjani, ki so živeli v Jeruzalemu in njegovi okolici, glede te stiske? Ali so imeli razlog, da z zaupanjem pričakujejo napovedano katastrofo? Prav gotovo. Resnični Božji Prerok jih namreč ni samo opozarjal pred prihajajočim uničenjem, temveč jim je tudi rekel, po čem bodo spoznali, da neposredno prihaja, da bi lahko šli na varno. Rekel je: »Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj ... naj, kateri so v Judeji ... zbeže na gore.« (Luk. 21:20, 21)
DANES PODOBNA SITUACIJA
8. V kakšnem podobnem stanju se danes nahaja krščanstvo?
8 Danes se krščanstvo — licemerna organizacija, ki odgovarja nezvestemu Jeruzalemu nahaja v podobnem položaju. Ljudje današnjega sveta sprašujejo svoje politične vedeževalce, gospodarske svetovalce, religiozne preroke kakor tudi modrijane znanosti, v odgovor pa dobijo vse mogoče napovedi za bodočnost. Ti svetovalci na splošno sicer hitro priznajo, da je sedanje stanje obžalovanja vredno, istočasno pa napovedujejo, da bodo nekega dne prišli »boljši časi«.
9. Ali ti zaupaš napovedim posvetnih osebnosti?
9 Ali ti verjameš špekulacijam teh človeških svetovalcev in jim zaupaš? Če trdno veruješ Bibliji in njenim prerokbam, tega ne boš storil. Zakaj ne? Ker ta človeška mnenja nasprotujejo temu, kar je Jehova po besedah svojih prerokov razodel o bližnji prihodnosti.
10. Kako so Jehovine priče dokazale, da zaupajo temu, kar napoveduje Biblija o bodočnosti?
10 Že dolga leta so bile krščanske Jehovine priče skrajno aktivne, da bi ljudi napotile na to, kar govori Biblija o prihajajočih neizogibnih dogodkih. Takorekoč s »streh« so Božji služabniki po vsem svetu oznanjevali, kaj je Jehova razodel o prihajajoči »veliki stiski«, ki bo dosegla višek v »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«, na kraju, »imenovanem po hebrejsko: Harmagedon.« (Mat. 10:26, 27; Raz. 7:14; 16:14, 16)
11. Kakšno napačno mišljenje imajo mnogi o prihajajoči svetovni katastrofi?
11 O bitki, ki bo na kraju, imenovanem Harmagedon, naj si ne delamo napačnih predstav. Harmagedon ne bo totalna jedrska vojna med narodi, v katero bi ti poizkušali vložiti svoje sedanje jedrske sile, ki bi bile dovolj velike, da bi uničili nekajkratno svetovno prebivalstvo, sedaj ocenjeno na približno štiri milijarde. Ne, prihajajoča »velika stiska«, pred katero nas Jehova svari, ni atomska vojna.
12., 13. V čem se večina ljudi razlikuje od Jehovinih prič, kar zadeva njihova pričakovanja glede bodočnosti in zakaj?
12 Ali je zato nevarnost, ki grozi človeštvu na splošno, kaj manjša? Kakor v vsaki vojni je to povsem odvisno od tega, na kateri strani stojimo — na strani zmagovalca ali na strani poraženca. Eno je gotovo: Jehovi odtujeno človeštvo ima vse razloge, da se boji Harmagedona, in sicer zato, ker se je namenoma ali nehote postavilo na stran »kraljev naseljene Zemlje« in bo zato skupaj s temi kralji zbrano k »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«.
13 Zvesti Jehovini služabniki pa ne! Neomajno in nekompromisno so zavzeli stališče na strani zmagovalca, na strani Boga. Zato lahko z zaupanjem v Jehovo gledajo »veliki stiski« naproti.
NAJVEČJA VSEH STISK
14. Kakšnega obsega je po Matevžu 24:21 »stiska«, ki bo v bližnji prihodnosti izbruhnila na vsej Zemlji?
14 Kakšen obseg pa bo imela prihajajoča stiska, ki nima primerjave? Jezus je stisko, ki naj bi leta 70 n. št. zadela Jeruzalem, uporabil kot preroški primer in je rekel, da bo to stiska, »kakršne ni bilo od začetka sveta«, nato pa je — kot opozorilo, naj je ne podcenjujemo — poudaril: » ... in je tudi nikoli ne bo«. To torej pomeni, da bo stiska tako velika, da bo zasenčila prvo in drugo svetovno vojno, v kateri so milijoni ljudi izgubili življenje, da, večja bo kakor vesoljni potop v dneh Noeta, ki je izbrisal celoten svetovni sestav!
15. Kateri del »velike stiske« bo posebno šokanten?
15 Kakšen bo obseg te prihajajoče »velike stiske«, ki bo zasenčila vse ostale stiske človeške zgodovine? Najprej bo uničeno celotno kraljestvo krive religije — verske skupnosti krščanstva in poganstva — ki je v Bibliji imenovano Babilon veliki. (Raz. 17:5) To bo za prebivalce Zemlje, ki so podpirali to »mater nečistnic«, Babilon veliki, nepojmljivo in šokantno.
16. Kateri nadaljnji del prihajajoče »stiske« je napovedan v Razodetju 19:19—21?
16 Toda to ponižanje in uničenje svetovnega kraljestva krive religije je samo prvi del »velike stiske«. Nato pride obračun s ‚kralji Zemlje, ki so nečistovali z njo (Babilonom velikim) in (z njo) prešerno (razkošno, NS) živeli‘. Uničenju ne bodo ušli. (Raz. 18:9; 16:14) Zatem je v Razodetju 19:19—21 zapisano naslednje: »In videl sem zver in kralje Zemlje in njih vojske zbrane, da se vojskujejo s sedečim na konju (z oslavljenim Jezusom Kristusom) in z vojsko njegovo ... živa sta bila vržena ta dva v jezero ognjeno, z žveplom goreče.« »To je smrt druga,« kakor je pojasnjeno v 20. poglavju, 14. vrsti.
17. Kako nam opis v Jeremiji 25:31—33 ponazarja to največjo vseh stisk?
17 Ta stiska bo dobila celo večji obseg kakor stiska, ki jo je napovedal Jeremija, prav tako Jehovin prerok, za takratni čas z besedami: »Ubitih od Jehove bo tisti dan ležalo od enega konca Zemlje do drugega; ne bo se žalovalo po njih, ne bodo jih pobirali, ne pokopavali; za gnoj bodo na površju zemlje.« — Jer. 25:33.
18. Kaj bo sledilo tej »stiski«, kar jo loči od drugih stisk?
18 Tej »veliki stiski« pa bo sledilo še nekaj, nekaj, kar se ni zgodilo niti zatem, ko je bil uničen prvi svet, ‚svet v Noetovih dneh‘: satan in njegovi demoni bodo zvezani z »veliko verigo« in vrženi v brezno. (Raz. 20:1—3)
19., 20. a) Kako gledaš največji vseh stisk naproti? b) Kako lahko dokažeš svoje zaupanje?
19 Ali veruješ v Jehovo in v to, kar je rekel po svojih prerokih o »veliki stiski«, ki je pred vsem človeštvom? Če veruješ, ali gledaš tej neizogibni »stiski« naproti s trdnim zaupanjem? Lahko je nekaj reči; toda mnogo težje je dokazati to z dejanji.
20 Poglejmo na kratko nekaj primerov ljudi, ki so v preteklosti popolnoma zaupali Jehovi, in pazimo posebno na to, kako so svoje zaupanje dokazali.
PRIMERI ZAUPANJA IZ PRETEKLOSTI
21. Kako so Noe in njegova družina dokazali, da so zaupali Jehovini besedi?
21 Noe je s svojim vsakdanjim življenjem dokazal, da je resno vzel Jehovino opozorilo. Ni se sicer dobesedno ločil, toda politično in gospodarsko je bil ločen od takratnega sestava. Istočasno je trdo delal na nalogi, ki mu jo je dal Bog, namreč gradil je barko in drugim oznanjal in jih opozarjal pred bližajočim se uničenjem. V vsem tem času je dokazal, da je imel popolno zaupanje v sposobnost Jehove, svojega Boga, da ga zaščiti in reši v tej najtežji stiski, ki je do takrat bila. — 1. Mojz. 6:9; Heb. 11:7; 2. Pet. 2:5.
22. Kakšen važen nauk lahko izluščimo iz primerov tistih, ki so zapustili pokvarjeno Sodomo pred njenim uničenjem?
22 Drug primer je Lot. Na opozorilo, naj zapustijo Sodomo, in na priganjanje angelov, je njegova štiričlanska družina zapustila mesto, toda samo trije so ostali živi in so pozneje o tem lahko poročali. Zakaj trije in ne štirje? Jezus je rekel: »Spominjajte se žene Lotove!« Prekršila je navodila in na begu iz Sodome očitno iz sebičnega razloga pogledala nazaj. (1. Mojz. 19:1—26; Luk. 17:32; 2. Pet. 2:7, 8)
23. Kaj so morali dokazati na Rdečem morju Izraelci in njihovi tovariši, da so bili rešeni?
23 V teh dveh primerih je ostalo živih le malo ljudi. Za Jehovo pa ni noben problem rešiti tudi veliko množico ljudi in jih pripeljati na kraj varnosti. To se je jasno spoznalo, ko je izraelski narod prečkal Rdeče morje. »Po veri so Izraelci prešli Rdeče morje kakor po suhem,« je pisal apostol Pavel. Vero in zaupanje so dokazali s svojo poslušnostjo, ker beremo: »In vsi sinovi Izraelovi so to storili: kakor je bil ukazal Jehova Mojzesu in Aronu, tako so storili.« (Heb. 11:29; 2. Mojz. 12:37, 38, 50)
NEKATERI SO UŠLI »STISKI«, KI JE PRIŠLA NA JERUZALEM
24.–26. a) Kaj so morali narediti kristjani, ki so živeli v Jeruzalemu v šestdesetih letih prvega stoletja? b) Naštej po vrstnem redu dogodke, ki so dokazovali, da tisti, ki so zaupali Božjemu opozorilu, niso bili razočarani.
24 Zvesti kristjani, ki so živeli v šestdesetih letih prvega stoletja, so morali dokazati podobno zaupanje v Jehovo in njegovega preroka, ki je bil večji od Mojzesa, v Gospoda Jezusa Kristusa. Tudi oni so morali postopati v skladu s svojo vero in dokazati, da so res verovali to, kar jim je bilo rečeno o prihajajočem uničenju Jeruzalema. Jezus jih je opozoril, da naj, ko bodo videli »gnusobo razdejanja« stati tam, »kjer ne bi smela«, ne izgubljajo časa, temveč takoj zapustijo Jeruzalem in okoliško pokrajino Judejo— Marko 13:14.
25 V teku časa je bilo to »znamenje« jasno videti: »gnusne« rimske čete pod generalom Cestiusom Gallusom! Obkolile so sveto mesto Jeruzalem in tako stale tam, ‚kjer ne bi smele‘, da, pričele so celo izpodkopavati tempeljsko obzidje. — Matevž 24:15.
26 Čim so se rimske čete predhodno umaknile od obleganja — nenadoma nepričakovano in navidez brez vojaškega razloga, so verni kristjani pohiteli in zapustili Jeruzalem, preden so se Rimljani vrnili. Vsi, ki Jezusovemu preroškemu opozorilu niso verovali in niso zaupali, so ostali v mestu, dokler niso napadajoče čete pod generalom Titusom mesto ponovno obkolile. Zaradi tega je izgubila življenje velika večina, tistih malo preživelih pa so odpeljali v suženjstvo.
27., 28. V kakšni podobni situaciji postavljajo nasledniki Kristusa Jezusa vse svoje zaupanje v Jehovo?
27 Tisti, ki danes popolnoma zaupajo Božji napisani besedi, ne pokazujejo nič manj vere kakor kristjani prvega stoletja. Videli so, kako so cerkve krščanstva slavile Društvo narodov kot »politični izraz Božjega Kraljestva na Zemlji«, sedaj pa vidijo, kako slavijo osmega biblijskega kralja kot zadnje upanje človeštva za mir. Vidijo, kako se radikalni elementi v osmem kralju skupaj pripravljajo, da vderejo v »sveto mesto« krščanstva (v njegovo področje delovanja in navidezne pravice). Da, osmi kralj kljubuje Knezu miru, pravnoveljavnemu Vladarju Zemlje, Gospodu Jezusu Kristusu, in bo v bližnji prihodnosti stal na kraju, ki ga smatra takoimenovano krščanstvo za »svetega«. (Raz. 11:15; 12:10) To je novodobna »gnusoba«, ki bo v prihajajoči »veliki stiski« uničila krščanstvo. (Mat. 24:15, 21)
28 Vsi, ki zaupajo Jehovini besedi, so videli ta očitni »znak« in so zapustili Babilon veliki, čigar glavni sestavni del je navidezno krščanstvo. (Raz. 18:4, 5)
29. Kateri korak je že naredilo preko 2 milijona ljudi, da bi ubežali prihajajočemu uničenju?
29 Če pripadaš preko 2 milijonom tistih, ki so že bežali iz Babilona velikega in so postali pravi oboževalci Jehove, tedaj se nahajaš v podobnem stanju kakor Noetova družina, ki je šla v barko, kakor Lot in njegovi hčeri, ki so bežali iz Sodome, kakor Izraelci, ki so pod Mojzesovim vodstvom zapustili Egipt, da, kakor kristjani prvega stoletja, ki so bežali iz Jeruzalema, preden je bilo mesto uničeno.
30. Kaj naj se zdaj vprašamo?
30 Sedaj se še nahajaš v ugodnem položaju. Toda kako je z bodočnostjo? Kako boš ostal v barki podobnem duhovnem raju, v katerega si prišel? Ali gledaš, ko si zapustil svetovno kraljestvo krive religije, uničenju Babilona velikega in prihajajoči »veliki stiski« v napetem pričakovanju in s trdnim zaupanjem naproti? Na ta vprašanja bo odgovoril naslednji članek.
[Okvir na strani 305]
VRSTNI RED DOGODKOV, KI JIH NAPOVEDUJE BIBLIJA:
1. Uničenje svetovnega kraljestva krive religije, imenovanega »Babilon veliki«. (Raz. 18:4—8)
2. ‚Zdrobljenje vseh človeških kraljestev‘. (Dan. 2:44)
3. Satan in njegovi demoni bodo zvezani in vrženi v brezno. (Raz. 20:1, 2)
4. Pričetek božanske nove ureditve, v kateri bodo vsi ljudje srečni. (Raz. 21:4, 5)
[Sliki na strani 303]
Naj vprašamo vedeževalko za bodočnost . . .
. . . ali preučujemo Božjo besedo, Biblijo?
[Slika na strani 306]
V zaupanju do Jezusovih opozorilnih besed so kristjani zapustili Jeruzalem v največji naglici.