Ali je res rodila devica?

ZA MNOGE ljudi je nauk, da je Jezusa Kristusa rodila devica, legenda. Nobene razlike ne vidijo med miti starih Grkov in drugih ljudstev, kateri govorijo o tem, da so bogovi ustvarili ljudi.

Ali obstaja tehten razlog za takšno mišljenje? Kaj lahko rečemo o starih mitih? Grškim bogovom pripisujejo čutno zahtevo po ženah, ki so jim rodile »polbogove«. Delo The Interpreter’s Dictionary of the Bible (zv. 4, str. 791) pride po obravnavanju legendarnih »deviških rojstev« do logičnega zaključka: »Prepad, ki zeva med temi poganskimi miti o (mnogoboških) zmešnjavah in vzvišenem enoboštvu deviškega Jezusovega rojstva, je preširok, da bi ga lahko vestno raziskovanje preskočilo.« K trditvi, da poteka misel o deviškem rojstvu Jezusa iz nekega orientalskega mita, pripominja Encyclopaedia of Religion Ethics (zv. XII, str. 625), da »ni nobenih dokazov« za obstoj takšne legende. Nauka o deviškem rojstvu Jezusa torej ne moremo povezati s kakršnimikoli nadnaravnimi rojstvi v mitologiji.

Ali pa Biblija resnično uči, da je Jezusa rodila devica? Mnogi ljudje trdijo, da ni tako, temveč da je Jezus opisan kot telesni Jožefov sin. Pokazujejo na tole: Prebivalci Nazareta so Jezusa imenovali »tesarjev sin« in »Jožefov sin«. (Mat. 13:55; Luk. 4:22) Filip je rekel Natanaelu: »Našli smo ga, ki je pisal o njem Mojzes v zakonu in preroki, Jezusa iz Nazareta, sina Jožefovega.« (Jan. 1:45) Ob neki priložnosti so rekli ljudje, ki so se spotikali na Jezusa: »Ali ni ta Jezus, sin Jožefov, čigar očeta in mater poznamo — Jan. 6:42.

Ali ti citati iz Biblije zares pomenijo, da je bil Jezus Jožefov telesni sin? Ne. V vsakem slučaju so ljudje izrekali samo splošno mnenje ali gledišče. Ker sta Jezusa vzgojila Jožef in Marija v Nazaretu, so ga ljudje upravičeno smatrali za njunega sina. Za ljudi sploh ni bilo nobenega razloga, da bi drugače mislili. V Lukežu 3:23 je potrjeno, da je bil Jezus imenovan »Jožefov sin« enostavno zaradi splošnega mnenja, ker beremo: »In on, Jezus, je bil, ko je začel učiti, blizu tridesetih let, sin, kakor se je mislilo, Jožefov.«

Raziskovanje tega, kar pravi Biblija o Jezusovem spočetju, razločno pokaže, da je bila Marija zares devica. Ko ji je Gabriel razložil, da bo rodila sina, je bila Marija presenečena in je vprašala: »Kako bo to, ko moža ne poznam?« Gabriel ji je na to odgovoril: »Sveti duh pride nadte in moč Najvišjega te obsenči; zato se bo Sveto, ki se porodi, imenovalo Sin Božji.« Očitno je to rojstvo, ki je zahtevalo Božji poseg — čudež. Zato je Gabriel dodal zagotovilo: »Kajti nobene besede ne bo pri Bogu, ki se ne bi mogla izpolniti.« — Luk. 1:34—37.

Iz Gabrielovih besed se vidi, da je bil sveti duh tisto sredstvo, s katerim je Jehova naredil nekaj, česar ljudje niso sposobni storiti. Kaj je storil Bog? Biblija sicer ne omenja posameznosti, toda dovolj pove, da nam posreduje predstavo o tem, kar se je zgodilo.

Dolgo preden je bil Jezus kot človek rojen, je živel pri svojem Očetu v nebesih. Sam je rekel: »Zakaj stopil sem iz nebes, ne da bi delal svojo voljo, marveč voljo tega, ki me je poslal. Kaj pa, ko boste videli Sina človekovega, da gre gori, kjer je bil poprej?« — Jan. 6:38, 62.

Da bi Jezus lahko prišel iz nebes, je moral prenehati obstajati kot duhovna oseba. V Bibliji beremo o tem: »Samega sebe je izpraznil in nase vzel podobo hlapca in postal enak človeku.« — Fil. 2:7.

Zatem ko se je Jezus odrekel nebeške slave, je moralo biti njegovo življenje vključno s karakterističnimi posebnostmi njegove osebe preneseno v telo device Marije. To se je zgodilo s posredovanjem Božjega svetega duha. Za Boga, Najvišjega, to ni bil problem. On kot Stvarnik pozna ustroj vseh svojih inteligentnih stvarjenj. Zanj spočetje nekega človeka in razvoj otroka v materi ni nobena skrivnost. — Job 31:15; Ps. 139:16; Prop. 11:5.

Zares ni težko razumeti, da je mogoče prenesti življenje in osebne značilnosti nevidno po Božjem svetem duhu, in da se je to tudi zgodilo. Pri ljudeh je celica, ki nastane pri združitvi semena z jajčecem, manjša kakor pika na koncu tega stavka. Toda samo drobceni del te celice vsebuje popolne podatke, za rast dečka ali deklice z določenimi telesnimi značilnostmi in z osebnostnim vzorcem. Tako bi bil potreben samo mikroskopsko majceni delček, ki bi povzročil, da Marija zanosi popolnega Božjega Sina.

Ko je bila Marija dejansko noseča s pomočjo svetega duha, se je Jožef, ki je bil z njo zaročen, znašel v neugodnem položaju in ni vedel, kaj naj stori. Z njo še ni imel odnosov. Njegovi pomisleki glede Marijine nosečnosti pa so se razblinili, ko mu je Jehovin angel odkril dejstva rekoč: »Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti k sebi Marije, žene svoje; kajti kar se je v njej zarodilo, je od svetega Duha. Rodila pa bo sina, in imenuj ime njegovo Jezus.« (Mat. 1:18—21) Zatem sta Jožef in Marija sklenila zakon. »In ni je spoznal,« poroča Biblija, dokler ni rodila sina, in dal mu je ime Jezus.« — Mat. 1:25.

Po vsem tem Jezusa na noben način ne moremo označiti kot Jožefovega telesnega sina. Zares ga je rodila devica. Zakaj pa je bilo to potrebno?

Iz Biblije izvemo, da je Adam, prvi človek, z neposlušnostjo zapravil popolno človeško življenje vsem svojim potomcem. Beremo namreč, da »je po e n e m človeku prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.« (Rim. 5:12) Da, Adam je pravzaprav vse človeštvo prodal v suženjstvo grehu in smrti. (Primerjaj Rim. 7:14) Da bi se Adamovo potomstvo tega osvobodilo, je bila potrebna odkupnina. Po Božjem merilu popolne pravičnosti je morala, kakor je pokazano v Mojzesovem zakonu, cena popolnoma odgovarjati temu, kar je bilo izgubljeno. V Mojzesovem zakonu piše: »Življenje za življenje.« (2. Mojz. 21:23) Ker je bil Jezus spočet po svetem duhu brez pomoči nepopolnega človeškega očeta, je posedoval ravno to, kar je Adam izgubil — bil je človek brez slabosti in nepopolnosti. Zato je Jezus lahko dal sebe »v odgovarjajočo odkupnino za vse«. — 1. Tim. 2:6.

Biblijski dokazi vodijo torej samo do enega zaključka: da je bilo to resnično deviško rojstvo. Samo s pomočjo čudeža je bil lahko rojen nekdo, ki je bil popolni človeški Božji sin brez najmanjše sledi nepopolnosti. Bogu bodi hvala za ta čudež, s katerim je ljudem odprl možnost, da se osvobodijo greha in smrti!