Kje so korenine problema?

ALI se veseliš dobrega duševnega zdravja? Če da, tedaj imaš dober razlog za hvaležnost. Kljub temu bi bilo dobro zate, da spoznaš nekatere najvažnejše faktorje, ki lahko povzročijo izgubo tega dragocenega zaklada. Ni dovolj vedeti, da lahko obremenitve, kakor je nesrečni slučaj, težka bolezen in brezposelnost, povzročijo duševno bolezen. Ti faktorji imajo lahko za posledico pojav duševne bolezni samo, če obstaja nagnjenje ali dovzetnost, ki prispeva k motnji notranjega ravnotežja.

Faktorji, ki naredijo človeka dovzetnega za duševne bolezni, se lahko razdelijo v tri glavne skupine: 1. socialni sestav ali »okolica« (odnosi med ljudmi, gospodarske razmere itd.), 2. biološki faktorji (dednost, presnova itd.) in 3. osebnostni defekt.

Faktor »okolice«

Zaradi stresa in obremenitev modernega življenja lahko za okolico rečemo, da igra pri duševnih obolenjih veliko vlogo. To dejstvo mnogi priznavajo. Knjiga Life Stress and Mental Health (Življenjski stres in duševno zdravje), ki sta jo napisala Langer in Machael, se ukvarja izključno s to temo. Tudi v članku dr. Karla Evanga (bivši generalni direktor zdravstva na Norveškam) lahko beremo: »Čeprav so se številni ljudje sposobni upirati nekaterim najbolj strašnim telesnim boleznim, izgleda skoraj vsak človek dovzeten za duševna obolenja, če sta obremenitev in pritisk dovolj močna in socialno ozračje odgovarjajoče neugodno.«

Tudi v The Shizophrenias-Yours and Mine (Tvoja in moja shizofrenija) je to dejstvo priznano. Takole beremo: »Kaj lahko naredi shizofrenik, da bi zmanjšal stres?« Odgovor se glasi: »Da odpotuje na zapuščen otok ali postane samotar!« Nato pa se dalje pojasnjuje: »Vsekakor je vedno težje... najti primeren kraj za to.«

Kolektiv samotne metereološke postaje na Mount Washingtonu (New Hempshire), kjer naj bi bilo najslabše vreme na svetu, je dokaz za to, da je za duševno zdravje dobro, če smo osvobojeni pritiska modernega življenja. Eden od mož, ki so na tej postaji, je povedal, zakaj je rad na tej metereološki postaji. Rekel je: »Tukaj nismo pod pritiskom; nobenega prometa ni, nobenega šefa, ki nekoga stalno priganja. Vsakdo od nas je zapustil bolje plačano službo in sprejel to tukaj. Ljudje mislijo, da se nam je zmešalo, toda to ni res. ... Imamo mir s svetom.«

Nadaljnji vplivi okolice, ki lahko naredijo ljudi dovzetne za duševne bolezni, so mržnja, omajani družinski odnosi, siromaštvo in rasna diskriminacija. V to vrsto spadajo tudi sebičnost, ambicije in lakomnost staršev, lastnosti, ki verjetno na otroke škodljivo vplivajo.

Ko postaja človek starejši, začne živeti v »okolju«, ki zlahka postane korenina duševne bolezni. Kako izgleda značilno »okolje« ljudi, ki se starajo, in deluje tako škodljivo, je opisal dr. Evang: »Pomanjkanje smiselne zaposlitve, občutek, da so pozabljeni, izoliranje od ostale družbe v domovih za onemogle, nenadno zmanjšanje dohodka — to so samo nekatere obremenitve, ki jih prinaša s seboj staranje.« Znani ameriški psihiater je celo pojasnil, da je »starostni propad« prej pripisati vplivu okolja kakor propadanju telesa.

Biološki faktor — dednost

Čeprav živijo mnogi ljudje v neugodnih pogojih, nastopi le pri razmeroma majhnem delu kot posledica tega duševna bolezen. Zakaj nastopi takšna bolezen kot posledica takšnih okoliščin samo pri teh redkih in ne tudi pri drugih?

To je zelo verjetno povezano z dednostjo. So ljudje, ki imajo posebno zasnovo za duševno bolezen. Že od rojstva jim manjkajo potrebni pogoji, da bi zmogli te obremenitve. Lahko bi jih primerjali z osebami, ki so se rodile revnim staršem, v nasprotju s tistimi, ki so se rodile bogatim staršem. Pri osebah, ki so se rodile revnim staršem, je mnogo večja nevarnost, da naredijo dolgove ali postanejo socialni podpiranci, kakor pri tistih, ki so se rodili bogatim staršem. So tudi ljudje, ki so se glede psihe rodili »revni« in so zato v nevarnosti, da v psihičnem smislu delajo »dolgove« in zbolijo za katerokoli obliko duševne motnje.

Ta ponazoritev in takšno sklepanje podpirajo naslednje besede dr. Davida Rosenthala: »Shizofrenija se lahko večinoma razvije šele takrat, če obstaja dedna zasnova. Toda brez težkih obremenitev okolja ne izbruhne bolezen niti pri ljudeh, ki imajo zasnovo za to.«

Raziskave so pokazale, da je večja nevarnost obolenja za shizofrenijo, čim bliže smo v sorodu s shizofrenikom. Če sta oče ali mati shizofrenika, je treba računati z verjetnostjo ena proti šest, da bo tudi otrok shizofrenik. Če sta oba starša shizofrenika, je verjetnost, da bo tudi otrok takšen, štiri proti šest.

Skupini psihiatrov je uspelo dokazati, da ima lahko shizofrenija biološki vzrok, tako da so dvema normalnim zapornikoma, ki sta se prostovoljno javila za ta poskus, vbrizgali kri shizofrenika. Kmalu po vbrizganju je prišel eden od zapornikov v stanje, ki ga označujemo za stupidno ali topost, in je imel privide. Drugi je duševno zbolel. Mislil je, da vsakdo govori o njem. Po približno dveh urah sta bila zapet normalna.

Do podobnih rezultatov je prišlo psihiatrično raziskovanje glede depresij. Poročajo, da se »kopičijo dokazi za to, da so nekatere oblike depresij dedne in ... da je tveganje obolenja zaradi primarne depresije (ki nenadoma nastopi) desetkrat večje pri ljudeh, ki imajo v družini koga s takšno boleznijo«. So psihiatri, ki zastopajo stališče, da gre za odstopanje v telesni biokemiji ali za motnje v presnovi možgan.

Nadaljnji biološki faktor — presnova

Danes se vedno bolj zanimajo za vlogo, ki jo ima pri nastanku duševne bolezni napačna prehrana, ker lahko le-ta škodljivo vpliva na presnovo. Preteklo leto se je na primer dr. J. F. Greden v neki bolnišnici v Washingtonu, D. C. (Walter Reed Army Medical Center), ukvarjal s psihiatrično raziskavo v tej smeri. Domneval je, da velika količina kofeina, ki je v kavi, čaju, tabletah proti glavobolu in drugih splošno rabljenih proizvodih, kot jih vsebuje kola pijača, vzrok določenih duševnih bolezni. V nekem govoru v sklopu letne skupščine Ameriške družbe za psihiatrijo je rekel:

»Določenim pacientom bolj koristi, če se jim neka droga — kofein — odvzame, kakor da bi se jim predpisala.« Določene primere je označil za »kofeinizem« in pojasnil, da so posledice tega nemir, razdražljivost, nespečnost, glavobol, prividi, trzanje mišic, bruhanje in driske. Omenil je, da pa so ljudje, ki lahko dnevno popijejo petnajst in več skodelic kave, ne da bi to škodovalo njihovemu zdravju, medtem ko nekomu že dve skodelici škodujeta.

Enakega pomena so rezultati raziskav angleškega psihiatra Richarda Mackernessa. Mnenja je, da gre v teh primerih za psihosomatični pojav, vsekakor ne v tem smislu, da bi duševnost izzvala telesna obolenja, temveč telo duševna. Kako? Z alergijo. Poroča o pacientih, ki jih morajo znova pošiljati v bolnišnico ali psihiatrično kliniko, pozdravijo pa se, ko se izogibajo določene hrane, na katero so bili alergični. Alergijo teh bolnikov so izzvale razne vrste hrane.

Defekti osebnosti

Razen faktorja okolice in biološkega faktorja je še eden, ki ga označujemo kot defekt osebnosti. Takšni defekti večinoma nastanejo, če staršem pri vzgajanju manjka ljubezni in doslednosti.

Kakšno vlogo lahko igrajo starši pri oblikovanju takšne defektne osebnosti, je poudarjeno v knjigi Mental Health/Mental Illness (Duševno zdravje/duševna bolezen). L. E. Martina. Avtor piše, da starši v mnogih primerih šele tedaj opazijo, v kakšno smer so se njihovi otroci razvijali, ko pridejo v spor z zakonom. Piše tudi, da prispevajo starši k razvoju defektov osebnosti, če jim je zunanjost važnejša od osnovnih vrednosti in če sami kažejo slabe lastnosti značaja. Psihiater dr. Robbins iz bolnišnice Hillside v New Yorku je enakega mnenja. Tudi on misli, da je dobra vzgoja otrok važni pogoj za duševno zdravje; če takšne vzgoje ni, so posledica psihiatrični problemi. Piše: »Mali bolniki, ki jih imamo v bolnišnici Hillside so hitro nezadovoljni in vztrajajo pri tem, da se njihovim željam takoj zadovolji. Ko pridejo v bolnišnico, se nočejo spremeniti, temveč poizkušajo svojo voljo uveljaviti.« Te izjave očitno ne pokažejo nič drugega kot obnašanje popolnoma razvajenih otrok!

Lahko se tudi zgodi, da ima stres pri odraslih škodljive posledice, ker pri njih že obstajajo defekti osebnosti. Depresija je znak, ki še posebno pogosto nastopi v moderni kulturi, v kateri delo ne velja več za častno, kot nekaj, kar ima za posledico zadovoljstvo. Delovni pogoji niso vedno težji kakor prej, toda problem je pogosto v tem, da imajo delojemalci danes višje zahteve do dela. Z delom si ne bi smeli le služiti kruha, ampak nas mora zadovoljiti.

Ker so duševne bolezni tako komplicirano področje, je razumljivo, da so tudi mnenja o tem, kako naj se zdravijo, silno deljena. Kakšne metode uporabljajo in ali so uspešne?