»Poizkušajte mu biti podobni«
»Bodite torej posnemalci Boga, kakor otroci ljubljeni.« — Efežanom 5:1.
1. a) Kako lahko vpliva na človeka naravna želja, da posnema druge? b) Koga nam priporoča Biblija, da ga še posebej posnemamo?
VSAK človek poizkuša včasih posnemati koga drugega. Otroci poizkušajo posnemati svoje starše ali pogosto tudi tovariše v igri. Če poizkušajo posnemati dobre lastnosti, je to v njihovo dobro, če pa posnemajo slabo, jim bo v škodo. Zanimivo je, da nas Biblija spodbuja: »Bodite posnemalci Boga, kakor otroci ljubljeni.« (Efež. 5:1) Ali zares lahko posnemamo Boga? Pogledali bomo, če je to mogoče.
2. Kako je bil narejen po 1. Mojz. 1:26, 27 prvi človek in kaj pomeni to za vse njegove potomce?
2 O začetku, to se pravi o Božji ustvaritvi človeka pred približno 6000 leti, poroča Biblija: »In reče Bog: Naredimo človeka po svoji podobi ... In ustvaril je Bog človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril: moža in ženo ju je ustvaril.« (1. Mojz. 1:26, 27) Nato beremo naprej v prvi knjigi Biblije (1. Mojzesova): »In blagoslovi ju Bog, in reče jima Bog: Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo.« (1. Mojz. 1:28) Do danes je živelo na milijarde ljudi. Vsi so potekali od Adama in Eve in bi naj bili podoba Boga, svojega Očeta. Bog je bil njihov oče. To potrjuje Lukež v svojem evangeliju (3:38), kjer označuje Adama za »sina Božjega«. Adam je bil torej Božji sin in mi potekamo vsi od Adama. Adamu so bile ob ustvaritvi dane izredne Božje lastnosti — modrost, pravičnost, ljubezen in moč. Bil je popoln človek. — 5. Mojz. 32:4.
3. Zakaj ljudje danes ne pokazujejo popolnoma Božje lastnosti?
3 Od takrat pa so se stvari spremenile. Zakaj? Ker Adam Boga ni poslušal in čeprav danes sicer so posamezniki, ki do določene mere pokazujejo izredne lastnosti, ki jih je popolni človek prvotno imel, vendar prevladuje greh. To dejstvo izhaja iz besed apostola Pavla v Rimljanom 5:12: »Po enem človeku (je) prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, ker so vsi grešili.« Zato je od časa Adama na žalost vladala »smrt kot kralj«. (Rim. 5:14) Ali bo vedno tako? Ne! Božja beseda, Biblija, nam daje upanje z besedami: »Kakor namreč v Adamu vsi mrjo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.« (1. Kor. 15:22) Kako je to mogoče?
JEZUS KRISTUS, »PODOBA BOGA NEVIDNEGA«
4. Kateri pripravi gre zahvala, da lahko Adamovi potomci dobijo večno življenje?
4 Naslednjega ne smemo pozabiti: Bog Jehova se je še po prestopku zanimal za človeštvo in slej ali prej je imel trden namen, da zemljo napolni s človeškimi stvarjenji. Ker pa je moralo biti zadoščeno njegovi pravičnosti, je priskrbel Odrešenika ali Odkupitelja za Adamovo potomstvo. Biblija nam pravi: »Kajti tako je Bog ljubil svet (človeštvo), da je dal Sina svojega edinorojenega (kot odkupnino), da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje.« (Jan. 3:16) Kolikšna ljubezen! Božji Sin je bil kot popolno človeško stvarjenje rojen po devici Mariji. Resnično je bil ,drugi Adam‘ ali drugi popolni človek na zemlji. (1. Kor. 15:45) Dal je svoje življenje in tako odkupil vso človeško družino. Jezus Kristus je bil Odkupitelj človeštva, kakor je zapisano: »Sin človekov (je) prišel, da... da življenje svoje v odkupnino za mnoge.« (Mat. 20:28) Kristjani vedo, kaj pomenijo besede: »Eden je Bog, eden tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, ki je dal samega sebe v odgovarjajočo odkupnino.« — 1. Tim. 2:5, 6, NS.
5. a) Kakšna podobnost je obstajala med prvim človekom Adamom in Jezusom Kristusom? b) Koga si moramo vzeti za vzgled, če želimo biti podobni Bogu?
5 Za tega ,drugega Adama‘, Jezusa Kristusa, lahko prav tako rečemo, da je bil podoben svojemu Očetu v nebesih. (Heb. 1:3) »On je podoba Boga nevidnega, prvorojenec vse stvaritve.« (Kol. 1:15) Kristjane se spodbuja, naj se pokažejo vredni Jehove, da bi mu popolnoma ugajali. (Kol. 1:10) Kdor torej želi biti podoben Jehovi Bogu, si mora vzeti za vzgled Jezusa Kristusa in slediti njegovim stopinjam.
6. a) Katera lastnost je omogočila Jezusu, da se je volji svojega Očeta popolnoma podredil? b) Koga bolje spoznamo, če se nadrobno ukvarjamo z Jezusovimi besedami in deli, in zakaj?
6 Čeprav je bil Jezus ustvarjen po podobi svojega Očeta v nebesih, nikoli ni poizkušal biti enak Bogu, ker beremo, da se, čeprav je »obstojal v Božji podobi,... ni poslužil nasilnega prisvajanja posesti, namreč da bi bil enak Bogu, temveč samega sebe je izpraznil in je nase vzel podobno hlapca in posta1 enak človeku; in po zunanjosti spoznan za človeka, se je ponižal in je bil pokoren do smrti, smrti pa na mučilnem kolu«. (Fil. 2:5-8, NS) Vidimo torej, da je postal Jezus Kristus, ko je bil v podobi popolnega človeka, poslušen, ker je storil vse, kar mu je Bog zapovedal. Kdor želi biti »posnemalec Božji«, mora iti po poti, po kateri je šel Jezus, ker je rekel: »Kdor me ne ljubi, mojih besed ne izpolnjuje; in beseda, ki jo slišite, ni moja, marveč Očeta, ki me je poslal.« (Jan. 14:24) Jezus je bil svojemu Očetu, Jehovi Bogu, tako podoben, da, njegov pravični način postopanja in življenja je tako točno posnemal, da njegovi poslušalci niso poslušali njegovih lastnih idej. Zakaj ne? Biblija pravi: »Sin ne more sam od sebe ničesar delati, razen kar vidi, da dela Oče; karkoli namreč dela on, to tudi Sin dela prav tako. Kajti Oče ljubi Sina in mu kaže vse, kar sam dela, in še večja dela nego ta mu pokaže.« — Jan. 5:19, 20.
7. Kje najdemo poročilo o izrednem zgledu, ki nam ga je dal Jezus?
7 Danes lahko beremo v Bibliji poročilo o izrednem zgledu, ki ga je dal Jezus Kristus, edinorojeni Božji Sin. V triintridesetih letih in pol, ko je bil kot človek na zemlji, je dal spoznati, da je bil podoben svojemu Očetu v nebesih. Brez dvoma je bil popoln primer nekoga, ki je bil ustvarjen po Božji podobi. Čeprav človek, je bil v resnici Božji Sin, ‚drugi Adam‘, ki je odvzel grehe sveta. — Jan. 1:29.
8. Uresničenje katerega upanja je odvisno od našega resnega truda, da bi bili podobni Bogu?
8 Kristjanom se nujno svetuje, da storijo, kar le morejo, da postanejo podobni Jehovi Bogu, in nobenega razloga ni, zaradi katerega bi ta poizkus opustili. Kristjan, ki danes upa na večno življenje na zemlji pod tisočletnim mesijanskim kraljestvom Kristusa Jezusa in še dlje, mora biti brezpogojno Božja podoba, Bogu sličen. Zakaj? Ker bodo v času, ko bo Kristus Jezus vse izročil svojemu Očetu, dejansko vsi na zemlji živeči ljudje Božji sinovi po Kristusu — »njim slični, po njuni podobi«, kakor je rekel nekoč Jehova. Jehovin namen, ki je bil v tem, da bi bil prvi človeški par rodoviten in bi napolnil zemljo, bo takrat uresničen. — 1. Mojz. 1:26-28; Rim. 8:20, 21.
LAHKO POSTANEJO GREŠNI LJUDJE PODOBNI BOGU?
9. a) Ali je za nas rojene grešnike nemogoče postati, ‚posnemalci Boga‘? b) S katero lastnostjo lahko še posebej dokažemo, da to poskušamo?
9 V sedanjem sestavu stvari je človek po naravi vsekakor nagnjen h krivičnosti, ker je rojen v grehu in je bil spočet v krivičnosti, kljub temu pa je rečeno v listu Efežanom 5:1: »Bodite torej posnemalci Boga, kakor otroci ljubljeni, in živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas in je dal sebe za nas kot daritev in žrtev Bogu v prijetno dišavo.« Vemo, da je Jehova Bog poslal svojega Sina na svet in da je ta plačal ceno ali odkupnino po svoji žrtveni smrti na mučilnem kolu. Jezus pa je naredil še več. Dal nam je popolni zgled, ki mu naj sledimo. Bil je mož čistega mišljenja in da bi mu bili podobni, se moramo pustiti voditi ljubezni. Kristus nas je gotovo ljubil, sicer ne bi sprejel nase tako grozovite smrti, kakor je smrt na mučilnem kolu, da je priskrbel odkupno žrtev. Jehovi je ugajala pot, po kateri je šel Jezus, in zgled, ki ga je dal. Že preden je Jezus Kristus plačal odkupno ceno s svojo krvjo, je rekel o njem Janez Krstnik: »Glej, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta!« — Jan. 1:29.
10. a) Kateri biblijski primer pokaže, da je lahko celo nepopoln človek v Božjih očeh »popoln in pošten«? b) Kakšno obtožbo je izrekel satan proti Jobu?
10 Če usmerimo svoje življenje po življenju Jezusa Kristusa, poizkušamo biti podobni Jehovi Bogu, njegovemu in našemu nebeškemu Očetu. Nekdo bi hitro rekel: »Jaz pa sem nepopoln. Saj vendar nikakor ne morem delati tega, kar je delal Jezus.« Vendar pomislimo na to, da je nekoč živel nepopoln mož, ki je do konca svojega življenja hodil v svoji neranljivi čistosti in je Bogu ugajal. Bilo je to davno preden je bil Jezus na zemlji. Ime tega moža je bilo Job. Iz biblijske knjige o Jobu izvemo, da je živel ta mož v deželi Uz in da je bil ,popoln in pošten‘. (Job 1:1) Job je resnično veroval v Boga in se je »varoval hudega«. Imel je sedem sinov in tri hčere in je bil zelo premožen. Imel je ogromne črede drobnice ter govedi kakor tudi mnogo velblodov in na Vzhodu je bil ugleden mož. Ko se je Job veselil te blaginje in Jehovinega blagoslova, se je po biblijskem poročilu zgodilo naslednje: »In zgodi se nekega dne, da pridejo sinovi Božji postavit se pred Jehovo, pa pride tudi satan med njimi. Jehova pa reče satanu: ‚Odkod si prišel?‘ Satan odgovori Jehovi in reče: ,Po zemlji sem letal semtertja in vseokrog jo obhajal.» In Jehova reče satanu: ,Si li opazoval hlapca mojega Joba? Kajti njemu ni na zemlji enakega, mož je popoln in pošten, ki se boji Boga in varuje hudega.‘ Tedaj odgovori satan Jehovi in reče: ,Mar je brez plačila, da se Job boji Boga? Nisi li kroginkrog varno ogradil njega in hiše njegove in karkoli ima? Delo njegovih rok si blagoslovil in imetje njegovo se je razraslo po deželi! Pa le iztegni roko svojo in se dotakni vsega, kar ima, gotovo se ti v obraz tebe odreče!‘ In Jehova veli satanu: ,Glej, vse, kar ima, v tvoji je roki, samo nanj ne sezi s svojo roko!‘ In ven je šel satan izpred obličja Jehovinega.« — Job 1:6-12.
11., 12. a) Pod kakšnimi okoliščinami je Job dokazal svojo zvestobo do Boga? b) Kako je bil nagrajen za svoj trud, da bi bil podoben Bogu?
11 Od tega trenutka dalje se je satan na vse pretege trudil, da bi navedel Jehovinega služabnika Joba, da le-ta zapusti svojo neranljivo čistost in brezgrajni način življenja, toda Job je vztrajal pod pritiskom, ki ga je izvajal nanj satan s svojim neusmiljenim, grozovitim postopanjem. Njegovi otroci so izgubili življenje, izgubil je vse svoje bogastvo, nato pa so ga obiskali še tako imenovani modrijani, ki so mu očitali, da ni pravilno postopal. Vse to pa ga ni odvrnilo od njegovega bogaboječega ravnanja. Svojim navideznim prijateljem je rekel: »Enakih reči sem že slišal veliko; sitni ste vi tolažniki vsi!« (Job 16:2) Končno je bilo Jobu tako hudo, da je vpil k Bogu in rekel: »Grobovi me čakajo.« (Job 17:1) Toda Job ni umrl. Ostal je zvest Bogu in sredi teh nasprotnikov je obvaroval svojo brezgrajnost. Končno beremo o njem v Bibliji: »In Jehova je blagoslovil poslednje življenje Jobovo bolj nego prejšnje: dobil je štirinajst tisoč glav drobnice in šest tisoč velblodov in tisoč jarmov volov in tisoč oslic. Dobil je tudi sedem sinov in tri hčere. In prvo je imenoval Golobico, drugo pa Dišavko in tretjo Lepotico. In takih lepih devojk, kakor so bile hčere Jobove, ni bilo najti po vsej deželi. In njih oče jim je dal dediščino sredi njih bratov. Job pa je živel potem sto in štirideset let in videl je otroke svoje in svojih otrok otroke, štiri pokolenja. In Job je umrl, star in dni svojih sit.« — Job 42:12-17.
12 Ko preberemo poročilo o Jobovem življenju in vidimo, kako je Job srečeval svoje probleme, lahko gotovo rečemo kakor Bog, da je bil mož, ki je bil popoln in pošten, bogaboječ in se je varoval hudega. Job je poizkušal biti podoben Bogu. Za svojo čistost je bil nagrajen že takrat in ob določenem času bo dobil nadaljnje plačilo. Jakob je pisal o njem: »O stanovitosti Jobovi ste čuli in konec, ki ga je Jehova dal, ste videli; kajti bogat v usmiljenju je Jehova in milosrčen.« — Jak. 5:11.
13. Kako bi še vedno lahko kdo reagiral po pregledu teh primerov?
13 Kdo bi lahko rekel: »Popolnemu človeku Jezusu Kristusu ni bilo težko ohraniti svojo čistost in hoditi pred Bogom v brezgrajnosti. Morda je bil tudi kdaj kak nepopoln človek po imenu Job, ki je to delal. Toda kako bi se to dalo narediti še danes?« Da, kako je lahko to nekdo storil v dneh apostola Pavla? Pavel je opomnil skupščino v Efezu z besedami: »Bodite torej posnemalci Boga, kakor otroci ljubljeni, in živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas.« (Efež. 5:1, 2) Ali je Pavel od takratnih kristjanov zahteval nekaj nemogočega? Nikakor!
POSTATI »POSLUŠNI OTROCI«, NE UPORNEŽI
14. Kaj mora sovražiti nekdo, ki želi biti Božji posnemalec?
14 Psalmist je zadevo pojasnil. Rekel je: »Kateri ljubite Jehovo, sovražite hudo!« (Ps. 97:10) Ako naj sovražnim hudo, tedaj moramo vedeti, kaj je hudo, in delati nasprotno: dobro. Pavel nam pomaga spoznati, kaj je hudo. V svojem pismu Efežanom piše: Nesramnost pa in sleherna nečistost ali lakomnost naj se še imenuje ne med vami, kakor se spodobi svetim, tudi ne nečedno vedenje in nespametne besede ali norčevanje, kar je nespodobno, ampak rajši zahvaljevanje. To namreč veste, da noben nesramnik, ali nečistnik, ali lakomnik, ki je malikovalec, nima dediščine v kraljestvu Kristusovem.« (Efež. 5:3-5) Iz tega vidimo, da mora biti kristjanovo govorjenje dostojno. Ne sme biti lakomen. Do ljudi mora biti pošten, kratko rečeno, sovražiti mora hudo, če Jehovo Boga resnično ljubi. Kdor torej želi biti podoben Bogu, se mora izogibati vsega, kar je Pavel omenil z gornjimi besedami.
15. a) Nad koga pride po besedah apostola Pavla Božja sodba? b) Kako ti dokazujejo, da so uporneži?
15 Kaj se zgodi s tistimi, ki strežejo kakšni po Pavlu omenjeni stvari, kakor je nečistovanje, dvoumne šale in lakomnost? Takole pravi: »Nihče vas ne varaj s praznimi besedami; kajti zavoljo teh pregreh prihaja jeza Božja na sinove nepokorščine. Ne bodite torej njih deležniki.« (Efež. 5:6, 7) Bog nas torej ne pušča v negotovosti. Njegova srdita sodba pride nad vse, ki se mu upirajo. Adam je bil upornež. Boga ni poslušal, čeprav je dobil od njega lastnosti, kakor je bila modrost, pravičnost, ljubezen in moč in je imel vse, kar je potreboval, da bi živel v prijetnih okoliščinah. Toda sam je hotel odločati o tem, kaj je dobro in kaj hudo, vendar si je Jehova to pravico pridržal. On je stvarnik vesolja in stvarnik vseh živečih. On želi, da postanejo vsa razumna živeča stvarjenja njemu podobna, in spodbuja nas, da poizkušamo biti takšni, čeprav smo nepopolni. Jehova Bog ljubi ljudi in se zanima zanje. Ali se tudi mi zanimamo zanj? Če nočemo o njem ničesar vedeti, če hodimo po svojih poteh namesto po njegovih, da, če nasprotujemo njegovemu nasvetu, tedaj moramo računati s tem, ,da prihaja jeza Božja na sinove nepokorščine‘, tudi nad nas. Pavel je krščansko skupščino opozoril, naj kristjani nimajo nič skupnega s temi »upornimi podložniki« — z ljudmi, ki nočejo hoditi po Božjih poteh.
16. Kakšnega gledišča o nečistovanju ne sme imeti nekdo, ki želi dobiti Božjo milost?
16 Vemo, kaj je nečistovanje, toda danes so verni ljudje, ki drzno trdijo, da ni kaj ugovarjati predzakonskim odnosom in homoseksualnosti. Ali pa Biblija ne pravi, naj bo zakonska postelja neoskrunjena in da so možje, ki ležijo pri možeh, pri Bogu gnusoba in jih obsoja? (Heb. 13:4; Rim. 1:27, 32) Kdor zato trdi, da je kristjan, in poizkuša biti Bogu podoben, tako da hodi po poti, ki nam jo je s svojim življenjem začrtal Jezus Kristus, mora storiti vse, kar se da, da živi krščansko življenje in tako dobi Božjo milost in blagoslov. — 1. Kor. 6:18; 1. Tes. 4:3, 8.
17. Kakšni ljudje naj bodo kristjani po navedenih Petrovih besedah?
17 Ko postane človek kristjan, mora v svojem življenju marsikaj spremeniti. V pismu prvim kristjanom je povedal apostol Peter takole: »Kakor otroci pokorščine se ne ravnajte po prejšnjih željah v času nevednosti svoje, marveč po Svetem, ki vas je poklical, bodite tudi vi sveti v vsem svojem vedenju, kajti pisano je: ,Sveti bodite, ker sem jaz svet‘.« (1. Pet. 1:14-16) Zanimivo je, da nagovarja Peter tukaj člane skupščine Božje z »otroci pokorščine«. Ko poslušajo Božjo besedo, se ne ravnajo več po svojih prejšnjih težnjah in tudi več ne hodijo po poteh, po katerih so prej hodili, temveč poizkušajo postati podobni Bogu in slediti stopinjam Jezusa Kristusa.
IMETI KORIST OD BOŽJE LJUBEZNI
18. Koga moramo ljubiti, če želimo dokazati, da smo »sinovi svojega nebeškega Očeta«?
18 Ko je bil Jezus na zemlji, je nekoč rekel svojim poslušalcem: »Slišali ste, da je rečeno: ,Ljubi bližnjega svojega‘ in sovraži sovražnika svojega. A jaz vam pravim: Ljubite sovražnike svoje in molite za tiste, ki vas preganjajo: da bodete sinovi Očeta svojega, ki je v nebesih, kajti on veleva soncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pravičnim. Kajti če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vam bode?« (Mat. 5:43-46) Če se hočemo pokazati »sinovi svojega Očeta«, kakor je delal Jezus Kristus, tedaj moramo ljubiti tudi svoje sovražnike, ne samo svoje bližnje. Ali delaš tako?
19. Kaj morajo razumeti po besedah iz lista Efež. 3:17—19 vsi Božji služabniki?
19 Beseda našega Gospoda nam po 1. Jan. 4:11 govori: »Ljubljeni, če nas je Bog tako ljubil, dolžni smo tudi mi ljubiti se med seboj.« Ko nekdo postane kristjan, mora razviti globoko ukoreninjeno ljubezen. Truditi se mora, da pride do tiste globine, ki jo Bog zahteva. V svojem pismu Efežanom piše Pavel: »Ko ste ukoreninjeni in utrjeni v ljubezni, da morete razumeti z vsemi svetimi, kaj je širjava in dolžina ter globočina in visočina, in spoznati ljubezen Kristusovo, ki presega spoznanje, da se napolnite do vse polnosti Božje.« (Efež. 3:17-19) Božja beseda spodbuja kristjane, naj se najresneje trudijo razumeti ljubezen, ki jo je dokazal Kristus, in poizkušajo postati podobni Bogu, s tem da posnemajo Kristusa. Kristjani se morajo za to truditi.
20. Zakaj je to, kar je pisal Pavel v listu Rimljanom (8:31—39) o ljubezni, za nas zelo spodbudno?
20 Zelo spodbudne so v tem pogledu naslednje besede apostola Pavla: »Kaj torej porečemo na to? Če je Bog z nami, kdo je proti nam? On, ki lastnemu Sinu ni prizanesel, temveč ga je dal za nas vse, kako ne bo tudi ž njim nam vsega podaril? Kdo bo tožil proti izvoljencem Božjim? Bog je, ki jih opravičuje. Kdo je, ki jih bo obsodil? Kristus Jezus je, ki je umrl, pa je tudi vstal, ki je na desnici Boga, ki tudi prosi za nas. Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove, stiska ali nadloga, ali preganjanje, ali lakota, ali nagota, ali nevarnost, ali meč? Kakor je pisano: ‚Zavoljo tebe nas more (smo izpostavljeni smrti, Enotni prevod) ves dan, imajo nas kakor ovce za klanje‘. Ali v sem tem slavno premagujemo po tistem, ki nas je ljubil. Prepričan sem namreč, da nas ne smrt ne življenje ne angeli ne poglavarstva ne sile ne sedanjost ne prihodnost ne višina ne globočina ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.« — Rim. 8:31-39.
21. a) Zakaj je Pavel spodbujal druge, naj ga posnemajo? b) Kakšno odgovornost nosimo vsi v tem pogledu?
21 Pavel je bil trdno prepričan o tem, da ga je Jehova ljubil, zato se je resno trudil biti njegov posnemalec. Zato je pisal Filipljanom:»Kar ste se tudi naučili in prejeli in slišali in videli na meni, to delajte, in Bog miru bode z vami.« (Fil. 4:9) Apostolu Pavlu je bilo popolnoma jasno, da delamo vsi napake, toda vedel je tudi, da se je zelo trudil biti zgled bratom, in to je tudi bil. Zato je rekel: »Posnemalci moji bodite, bratje, in glejte na one, ki tako žive, kakor imate nas za zgled.« (Fil. 3:17) Starešine in drugi, ki so že dalj ali le malo časa v resnici, nosijo veliko odgovornost — da so zgled kakor Pavel. Če to niso, lahko dajo drugim bratom v organizaciji povod za spotikanje. Pavel nam daje resen nasvet: »Bodite brez spotike Judom in Grkom in skupščini Božji, kakor delam tudi jaz v vseh rečeh vsem pogodu, ne iščoč, kar je koristno meni, temveč kar je v korist mnogim, da se zveličajo.« — 1. Kor. 10:32, 33.
22. Kaj nam lahko pomaga do uspeha v našem trudu postati podobni Bogu?
22 Pavel je imel do ljudi enako stališče kakor Jehova Bog. To se je naučil od Jehove. Vedel je, da je treba ljudi ljubiti »in jim dati dovolj priložnosti za dosego večnega življenja. Zato je rekel v naslednji vrsti: »Posnemalci moji bodite, kakor sem tudi jaz Kristusov.« (1. Kor. 11:1) Pavel je imel svoj pogled usmerjen na Božjega Sina. Vedel je, da je bil Jezus popoln in da se je na zgleden način trudil biti podoben svojemu Očetu. Pavel je imel enako željo. Vedel je, kaj je pisalo v Božji besedi. Zato nas opozarja z besedami: »Spominjajte se vodnikov svojih, ki so vam oznanjali besedo Božjo; ozirajoč se v izhod njih življenja, posnemajte njih vero.« (Heb. 13:7) Nočemo hoditi po poteh starega sveta. Čeprav smo v svetu, nismo njegov del. Najboljši vzor, ki mu lahko sledimo, je primer, ki ga daje Jehova Bog sam. Ko je bil Jezus na zemlji, je rekel: »Kdor je mene videl, je videl Očeta.« (Jan. 14:9) Če torej posnemamo Jehovo Boga ali mu želimo postati podobni, tedaj se trudimo postati podobni Jezusu Kristusu, ki je bil mož čistega mišljenja.
[Slika na strani 243]
Adam je bil Božji sin, ustvarjen po »Božji podobi«, in mi vsi potekamo od njega
[Slika na strani 244]
Če posnemamo Jezusa Kristusa, postanemo Bogu podobni, ker je bil Jezus podoben svojemu nebeškemu Očetu. Janez Krstnik je rekel, da je Jezus »Božji Sin«.