Prestolnica vesolja

KO opazujemo zvezdnato nebo, ugotavljamo, da se ozvezdja gibljejo po določenih zakonih. Tudi na Zemlji opazujemo presenetljive ekosisteme. Pri tem se nehote vprašamo, če se Stvarnik teh čudes ne poslužuje nekega Središča, od koder vse to vodi.

Biblija to potrjuje. Iz nje spoznamo, da obstaja razen materialnega stvarstva nevidno »nebo«, v katerem prebivajo inteligentna stvarjenja, ki so višja in bolj komplicirana kakor vidno nebo in vidna Zemlja. Tudi ta nebeška stvarjenja je ustvaril Bog. Na miriade angelov je, ki v vesolju izvajajo Božjo voljo. (Raz. 5:11; Ps. 91:11; 103:20) Jehova Bog je veliki Oče vseh in z njim kot darovalcem življenja sestavljajo eno družino. On je Stvarnik družinske ureditve in je »oče, po katerem se imenuje sleherna rodovina v nebesih in na Zemlji«. — Efež. 3:14, 15.

ZAKAJ JE BOG SKLENIL USTANOVITI »PRESTOLNICO«

Jehova Bog je bil že vedno vesoljni Poglavar in Suveren. Toda njegovo suverenost je napadlo neko duhovno stvarjenje. Temu upornemu duhu se je posrečilo najti za svojo stran v spornem vprašanju podpornike, ko je v Adamu in Evi, prvem človeškem paru, prastarših vsega človeštva, zbudil željo, da bi postala od Boga neodvisna. To je vodilo v človeški družini malo po njenem osnovanju do disharmonije in je končno privedlo do popolnega razpada človeške družine v celoti. — 1. Mojz. 3:1-6; Jan. 8:44; Raz. 12:9.

Iz tega razloga se je Bog odločil, da z eno upravo »vse zedini pod eno glavo v Kristusu, kar je na nebesih in kar je na Zemlji«. V zvezi s tem Božjim načinom postopanja bo na nebu vzpostavil Kraljestvo, ki bo vladalo nad vso Zemljo. (Efež. 1:9, 10) Ker bodo vladarji v tem kraljestvu povišani na Božjo desnico, bodo sestavljali prestolnico ali glavno organizacijo za celotno Božje vesolje. (Efež. 1:20; Raz. 3:21) Kako se bo ta glavna organizacija imenovala?

»NOVI JERUZALEM«

Seveda bo ta glavna organizacija v nebesih, v nevidnem področju. Imela bo oblast nad vsem stvarstvom v vesolju, toda podložna bo najvišjem Vladarju, samemu Bogu. Čeprav stoji nad vsem ostalim stvarstvom — vključno z angeli v nebesih — mora vendar biti Bogu podložna. Bog je namreč večji od vsega vesolja in njegova najvišja vladarska oblast se razteza nad vse. (Ps. 29:10; 145:13) To je ponazorjeno v Danielovi prerokbi. V njej je opisano, kako je priletel »kamen« z velike »gore«, in pojasnjeno je, da bo Bog vzpostavil Kraljestvo, ki bo zdrobilo vsa zemeljska kraljestva. (Dan. 2:34, 44, 45) Iz te prerokbe se lahko spozna, da se ima »kamen«, Kraljestvo Jezusa Kristusa, zahvaliti za svoj obstoj suverenemu Jehovinemu Kraljestvu.

Zaharijeva prerokba vsebuje podobno ponazoritev. Pokaže goro, ki se razkolje na dvoje, pri čemer ponazarja prvotna gora Božje suvereno Kraljestvo in druga gora kraljestvo pod Kristusom, ki vlada nad vso Zemljo. Tako bo Jehova »kralj nad vso Zemljo«. — Zah. 14:4, 9.

Biblija imenuje glavno organizacijo, po kateri se bo izvajala vesoljna oblast, »novi Jeruzalem«. (Razod. 21:2, 9, 10; 3:12) To je v soglasju s tem, da je Bog stari Jeruzalem izbral za prestolnico ali glavno mesto, ki je ponazarjal najviše vladarsko oblast v starem Izraelu. Tam so kralji iz Davidove hiše sedeli na »Jehovinem prestolu« in tam je delovalo Božje duhovništvo. (1. let. 29:23) Nebeški »novi Jeruzalem« zato ponazarja Božje »kraljevsko duhovništvo«, ljudi, ki so bili izvoljeni za nebeške kralje. Gre za 144 000 zapečatenih, za krščansko skupščino po nebeškem vstajenju. — 1. Pet. 2:9; Raz. 14:1, 3, 4.

S ČIM DOSEŽE VESOLJNO OBLAST

Iz česa se vidi, da bo oblast »novega Jeruzalema« resnično tako velika, da bo postal prestolnica vesolja? Z Jezusom povezanih 144 000, ki sestavljajo »novi Jeruzalem«, so po duhu rojeni Božji sinovi, ki niso samo »dediči Božji«, temveč tudi »sodediči Kristusovi«. (Rim. 8:16-18) Ker je Kristus Kralj, bodo vsi njegovi sodediči z njim vladali kot kralji. Te, ki jih je odkupil z lastno krvjo, je naredil »v kraljestvo in za duhovnike našemu Bogu, in kraljevali bodo nad Zemljo«. (Raz. 5:9, 10) Poleg tega je »novi Jeruzalem« Kristusova »nevesta« ali »žena« in z njim izvaja kraljevsko oblast. (Raz. 21:2, 9-11; 22:17) Ti Božji sinovi bodo vladali tisoč let kot duhovniki in kralji nad vsem človeštvom. — Raz. 20:4, 6.

Apostol Peter je rekel Kristusovem vladarskem področju: »Ki je po svojim vnebohodu na desnici Božji, in podrejeni so mu angeli in oblasti in moči.« (1. Pet. 3:22) Tudi apostol Pavel je pisal o vzvišenem položaju, na katerega je Bog postavil Jezusa Kristusa: »Samega sebe je izpraznil in je nase vzel podobo hlapca postal enak človeku; in po zunanjosti spoznan za človeka, se je ponižal in je bil pokoren do smrti, smrti, pa na kolu. Zato ga je tudi Bog visoko povišal in mu podelil ime, ki je nad vsako ime; da se naj v imenu Jezusa pripogiblje vsako koleno teh, ki so v nebesih in na Zemlji in pod Zemljo, in vsak jezik pripoznava, da Jezus Kristus je Gospod, v slavo Boga Očeta.« — Fil. 2:7-11.

Apostolu Janezu je bil v viziji pokazan »novi Jeruzalem« in to, kaj bo pomenila njegova vladavina za Zemljo. Janez je pisal: »In videl sem mesto sveto, Jeruzalem novi, da gre navzdol od Boga iz nebes, napravljeno kakor nevesta, odičena ženinu svojemu. In slišal sam glas velik od prestola, da govori: Glej, šator Božji z ljudmi, in prebival bo ž njimi; in oni bodo ljudstva njegova, in Bog sam bode med njimi, njih Bog, in obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.« — Raz. 21:24.

Poleg tega posreduje vizija sliko slave, čistoče in lepote tega mesta. Angel, ki je služil Janezu kot »vodnik«, je rekel: »Sem! pokažem ti nevesto, ženo Jagnjetovo.« »In odnese me,« piše Janez, »v moči duha na goro veliko in. visoko in mi pokaže sveto mesto, Jeruzalem, ki gre doli od Boga iz nebes, imajoč slavo Božjo. In svetloba njegova je enaka kamenu predragemu, kakor kamenu jaspidu, čistemu kot kristal.«

Janez nadaljuje: »A svetišča nisem videl v njem, kajti Jehova, Bog, Vsegamogočni, je svetišče njegovo in Jagnje. In mesto ne potrebuje sonca in meseca, da svetita v njem; zakaj slava Božja ga je razsvetlila, in svetilnica njegova je Jagnje. In narodi bodo hodili po svetlobi njegovi. ... In ne pride vanje nič nečistega, ne kdor dela gnusobo in laž, samo kateri so zapisani v življenja knjigi Jagnjetovi.« — Raz. 21:9-14, 22-27.

Ker sta Jehova Bog in Jezus Kristus sama prisotna, teh 144 000, ki sestavljajo »mesto«, ne bodo potrebovali templja ali svetišča, da bi se bližali Bogu. Ti nebeški Kristusovi sodediči bodo imeli neposreden dostop do Jehovinega obličja. (1. Jan. 3:2; Raz. 22:3, 4) Lahko smo prepričani, da bo to simbolično »mesto« vsem, ki bodo pod njegovo oblastjo, izkazovalo pravičnost.

V času tisočih let, ko bo to »mesto« vladalo nad človeštvom, bo uresničen Božji namen, da vse stvari na Zemlji združi pod Kristusom. (Raz. 20:4, 6) Tu bodo vključeni tisti »pod Zemljo«, to se pravi mrtvi, ki bodo spoznali pot pravičnosti. (Fil. 2:10) Kristus bo vse pripeljal v harmonijo z Bogom.

Apostol Pavel je pokazal, kaj bo doseženo v času te tisočletne vladavine, ko je pisal: »Potem pride konec, kadar on izroči kraljestvo Bogu in Očetu, kadar odpravi vsako poglavarstvo in vsako oblast in moč. Kajti on mora kraljevati, dokler Bog ne dene vseh sovražnikov pod njegove noge. A najzadni sovražnik, ki se odpravi, je smrt. Vse je namreč položil pod noge njegove. Toda ko pravi: ,Vse je podloženo‛ je očitno, da vse razen tega, ki mu je vse podložil. Kadar se pa vse njemu podloži, tedaj se tudi sam Sin podloži temu, ki mu je vse podložil, da bi Bog bil vse v vsem.« — 1. Kor. 15:24-28.

Ko bo posebni način Božjega postopanja dosegel svoj namen in vse »zedinil pod eno glavo v Kristusu«, bo kraljevski Božji Sin izročil svojo oblast Bogu, Vsemogočnemu. (Efež. 1:10) Na ta način bo Jehova sam posedoval najvišjo vladarsko moč, tako kakor je bilo v začetku, ko je bilo Adamu in Evi zapovedano, »naj se plodita in napolnita Zemljo in si jo podložita« ter gospodujeta živalim. — 1. Mojz. 1:28.

Satan hudič, ki bo v času tisočih let v breznu nedelavnosti, bo potem za »malo časa« spuščen, da pripravi končno preizkušnjo. Poskušal bo pripraviti človeštvo, da bi se uprlo Božji suverenosti. (Raz. 20:1-3, 7, 8) Tisti, ki bodo v času tisočih let in takrat, ko bo satan izpuščen, Božjo suverenost zvesto podpirali, bodo dobili večno življenje; njihova imena bodo neizbrisano vpisana v »knjigo življenja«. Oni pa, ki bodo šli po uporniški poti, bodo uničeni. (Raz. 20:9-15) Potem bo Bog, čigar suverenost bo opravičena, za vse čase do človeštva in vesolja zavzemal zaslužen položaj kot neposredni, najvišji Vladar, kar bo pomenilo večni blagoslov za vso njegovo družino v nebesih in na Zemlji.