Ali so darila okultistov nevarna?

VEČKRAT vidimo osebe, ki nosijo talisman ali pa ga hranijo v svojem stanovanju, ker jim ga je podaril nekdo, ki se ukvarja ali verjame v katerokoli obliko špiritizma, vedeževanja itd. To so kakšne slike, obeski ali fetiši. Lahko se tudi zgodi, da nek špiritist na primer nekomu podari nekaj, kar normalno ne smatramo za predmet, ki prinaša srečo; to je lahko kakšna slika, robček ali šal. Ali so takšni predmeti neškodljivi?

To vprašanje je zate pomembno, neglede na to, če želiš služiti Bogu ali ne. Zakaj? Ker lahko ima tvoje stališče do teh reči in to, kar z njimi delaš, škodljive posledice za tvoj razum in tvoje zdravje. Tega ne vemo samo iz Biblije, Božje besede, temveč tudi iz osebnih izkušenj mnogih ljudi.

Preden je Bog vodil izraelski narod v deželo Kanaan, jih je podrobno in večkrat opozoril pred nevarnostjo okultizma. Prebivalcev Kanaana ni izgnal brez razloga iz dežele in tudi ne iz strankarstva. Izraelskemu ljudstvu je pojasnil razlog za to: »Zakaj ti narodi, ki jih preženeš, poslušajo tolmače znamenj in vedeže.« Te običaje je označil za »gnusne« in je nato zapovedal: »Naj ne bo med vami nikogar, ... ki vedežuje, ali čaruje, ne nobenega zaklinjalca, ne nikogar, ki se posvetuje z duhom pokojnih ali z vedežnim duhom ali sprašuje mrtve« (5. Mojz. 18:9—12, 14).

Razen tega je Bog Izraelu zapovedal: »In imena tujih bogov ne omenjajte, še sliši naj se ne iz vaših ust« (2. Mojz. 23:13). To ni po menilo, da teh bogov niso smeli omeniti kot krive bogove, na primer da bi poučili in opozorili svoje otroke. Tem bogovom niso smeli pripisovati nobene moči in od njih nič pričakovati. Zakaj ne?

Tudi če teh bogov ne bi neposredno oboževali, pač pa bi jim zaupali in od njih pričakovali kaj dobrega ali hudega ali kakršnekoli materialne koristi, bi se dejansko družili z demoni. Ti demoni so resnične duhovne osebe, hudobni angeli, da, najhujši sovražniki Boga in ljudi. Apostol Pavel je rekel: »Nikakor, temveč kar žrtvujejo pogani, žrtvujejo zlim duhovom in ne Bogu« (1. Kor. 10:20). Ker izraelsko ljudstvo ni poslušalo Božjo zapoved, so bile nekatere osebe strahotno zadete od demonov. Ko je bil Jezus na Zemlji je ozdravil mnoge tako, da je iz njih izgnal demone, ki so jih mučili (Mat. 12:22; Luk. 13:11—16; Mar. 5:2—13).

Morda boš sedaj vprašal: »Le kaj je na tem, če sprejmem darila od tistih, ki imajo opravka s špiritizmom ali astrologijo ali pa zaupajo amuletom, alfabetskim tablicam itd.?«

Naslednje: v našem času so demoni resno nadlegovali mnoge ljudi, ki so v svojem stanovanju shranjevali takšne predmete. V New Yorku, na primer je trpela neka žena srednjih let zaradi nenadnih, občasnih napadov ohromitve. V postelji je takrat negibno ležala, vsa toga in mrzla. Lahko je govorila, bila pa je obupana in je hotela umreti. Ker je bila povezana z eno od skupščin Jehovinih prič, sta jo obiskala dva starešina. Spoznala sta, da bi lahko bili demoni razlog te bolezni in sta ženo vprašala, če je kdaj imela kakšno zvezo z nekom, ki se je ukvarjal s špiritizmom. Spomnila se je, da je v tovarni delala skupaj s takšno osebo, končno pa je menjala službo, da ji ni bilo treba stalno poslušati njenih »napovedi« in nenavadnega govorjenja. Vprašala sta jo, če je kdaj vzela kakšno darilo od nje in izkazalo se je, da ji je ta špiritistka dala rokavice in ogrlico. Oboje so poiskali in vrgli v peč. Žena si je takoj opomogla in od takrat ni doživela nobenega takega napada več (Dej. 19:19).

»NE NOSI V SVOJO HIŠO«

Takih primerov je mnogo in pokažejo, kako resno je bilo treba jemati Božjo zapoved, dano njegovemu ljudstvu glede teh stvari, ki so pripadale Kanaancem. Kultnih predmetov naj ne bi jemali s seboj zaradi materialne vrednosti zlata in srebra. Bog je rekel: »In take gnusobe ne nosi v svojo hišo, da ne boš izročen prokletju, kakor je ona: nadvse mrzka in gnusna ti bodi, kajti prokleta je« (5. Mojz. 7:25, 26).

V kolikor bi se kakšno mesto v Izraelu odvrnilo od pravega oboževanja in se obrnilo h krivemu oboževanju, naj bi se njihove prebivalce usmrtilo in celo mesto sežgalo. Božja zapoved se je glasila: »In od tega v prokletje izročenega naj se nič ne prime tvoje roke; da se obrne Jehova od togote svojega srca« (5. Mojz. 13:12—17).

Vsem je znano, da so v nekaterih delih sveta vrači in fetiš-duhovniki, ki so s pomočjo svojih zaklinjaj spravili določene ljudi v nesrečo ali celo v smrt. Takšni možje so že pogosto poizkušali zakleti osebe, ki so postale Jehovine priče, z izgovarjanjem svojih rekov in so na njihovo zemljišče celo postavljali fetiše. Toda pri teh pričah niso imeli prav nobenega uspeha. Seveda so priče prekinile vsako zvezo z duhovniki, ki se ukvarjajo z magijo in od njih niso sprejemali nobenih daril. Na splošno sploh niso vedeli, da so na njihovo zemljo postavili takšne predmete. V ogorčenje teh zdravilarjev se jim ni zgodila nobena nesreča.

Iz tega lahko spoznamo, da nam ni potrebno stalno živeti v strahu pred demoni. Nad astrološkimi horoskopi ali drugimi napovedmi in tudi izreki vražarjev in špiritistov naj ne bomo vznemirjeni. Sigurni pa smo lahko samo takrat, če smo prekinili prav vsako zvezo s takšnimi osebami in se odločili, da se izogibamo in odklanjamo vsako darilo, ki bi nam ga morda ponudili. Varujmo se tega, da bi zavestno dovolili, da pridejo takšne gnusne stvari v našo hišo. V nevarnost se spuščamo, če beremo horoskope, da bi ugotovili, kaj pravijo, ker bi s tem pripoznali, da bi bilo lahko na njih kaj resničnega. Kdor to dela, kaže, da mu ugajajo te gnusne stvari ali jim vsaj malo zaupa oziroma si želi kakršnekoli materialne stvari, ki je s tem povezana. V tem primeru ne smemo biti presenečeni, če nas demoni napadejo nenadoma, morda tako da slišimo glasove ali pa nas resno mučijo.

V kolikor imaš takšne težave, odstrani vse, za kar veš, da si ti ali kdo iz tvoje družine dobil od nekega okultista. S takšnimi osebami se več ne druži. Prosi tedaj Jehovo Boga v Jezusovem imenu, da ti pomaga in ti prinese olajšanje. Če pripadaš kakšni skupini Jehovinih prič, tedaj se obrni na starešine in dovoli, da ti pomagajo ne sicer tako, da bi služili kot izganjalci, temveč da ti dajo nasvet in da ti pomagajo z molitvijo (Jak. 5:13—18).