Vprašanja bralcev

● V Psalmu 5:4 je napisano o Jehovi: »Hudobnež ne sme bivati pred teboj.« Toda zakaj je Jehova dovolil satanu, da je ostal še tisočletja v nebesih in se je včasih pojavil celo pred njim?

Povezava, pokaže, da satan ni »bival« pri Jehovi v tem smislu, kakor je mislil psalmist David na tem mestu. V 5. Psalmu izraža David svoje zaupanje v Jehovino pripravljenost, da usliši njegovo molitev. Kot razlog za to navaja Božjo pravičnost in pravi: »Ker ti nisi Bog mogočni, ki bi mu bila všeč brezbožnost, hudobnež ne sme bivati pred teboj« (Ps. 5:3, 4). »Bivati« pri Bogu pomeni, biti priznan gost v njegovi hiši ali v njegovem svetem templju (primerjaj Psalm 15:1-5). To se vidi iz Davidovih poznejših besed. Svojo lastno situacijo primerja s situacijo tistih, ki delajo hudo in ki ne smejo »bivati« pri Jehovi, in pravi: »Jaz pa vnidem, obdan z obilostjo milosti tvoje, v hišo tvojo, priklonim se proti hramu svetosti tvoje v svetem strahu tvojem (pred teboj, NS) (Ps. 5:7).

Satanu, hudiču, je bilo dovoljeno, ostati tisočletja v nebesih in ob določenih priložnostih (očitno iz določenega razloga) je prisostvoval sestankom Božjih sinov (Job 1:6, 7; 2:1). Toda Jehova Bog je prenašal satanovo prisotnost v nebesih samo zato, ker se je moralo rešiti moralno sporno vprašanje. Kakor se vidi iz Jobove knjige, je satan trdil, da so vsa z razumom obdarjena stvarjenja v osnovi sebična in se bodo izneverila Bogu, če jih on ne bi več za njihovo poslušnost obdaroval z materialnimi dobrinami ali če od tega ne bi imeli osebnih koristi (Job 2:4, 5). Da bi se lahko rešilo to sporno vprašanje, pomembno za vse vesolje, je dal Jehova Bog satanu priložnost, da dokaže svojo trditev. S tem je dobil satan možnost, da vpliva na druge angelske sinove in jih pregovori, da postanejo od Boga neodvisni. Tako je bila njihova zvestoba do Boga postavljena na preizkušnjo.

Veliko angelov je postalo nezvestih, toda vsi nezvesti angeli so izgubili zaupane jim položaje in odvzete so jim bile njihove odgovornosti, čeprav so še imeli dostop v nebesa. Bili so ponižani, njihova svoboda je bila omejena, in niso dobili nobenega božanskega pouka več. To stanje je slikovito opisano v Judi 6. stavku: »In angele, ki niso hranili poglavarstva svojega, temveč so zapustili lastno domovje, je shranil za sodbo velikega dneva z večnimi vezmi pod temo.«

Ti nezvesti angeli so bili torej izključeni iz Božje družine zvestih duhovnih stvarjenj. Niti oni niti njihov poglavar, satan, niso več bivali pri Jehovi Bogu v enakem smislu, kakor prej, ko so bili še poslušni sinovi. Čeprav so še imeli dostop v nebesa, so bili izobčeni.