89. POGLAVJE
Peter je rekel, da ne pozna Jezusa
Ko je bil Jezus v zgornji sobi skupaj z apostoli, jim je povedal: »To noč me boste vsi zapustili.« Peter se je na to odzval: »Jaz že ne! Tudi če te vsi zapustijo, te jaz ne bom.« Jezus pa mu je rekel: »Še preden bo zapel petelin, boš trikrat rekel, da me ne poznaš.«
Večina apostolov se je razbežala, še preden so vojaki odpeljali Jezusa v hišo velikega duhovnika Kajfa. Dva od apostolov pa sta se pomešala med množico in šla za Jezusom. Eden od njiju je bil Peter. Vstopil je na dvorišče Kajfove hiše in se grel pri ognju. Ko je neka služkinja v svetlobi ognja jasno videla njegov obraz, je rekla: »Tebe pa poznam! Z Jezusom si bil!«
Peter ji je rekel: »Ne, nisem bil! Ne vem, o čem govoriš!« Nato je šel proti izhodu. Ampak kmalu ga je zagledala druga služkinja in rekla ljudem: »Ta človek je bil z Jezusom!« Peter je rekel: »Sploh ne vem, kdo je ta Jezus!« Potem pa je neki moški rekel: »Ti si eden od njegovih učencev! Že po tem, kako govoriš, vem, da si iz Galileje tako kot Jezus.« Peter je takrat rekel: »Prisežem, da ga ne poznam!«
V tistem trenutku je zapel petelin. Peter je videl, da se je Jezus obrnil in ga pogledal. Spomnil se je, kar mu je Jezus rekel, šel ven in se močno razjokal.
Medtem so v Kajfovo hišo prišli člani sanhedrina. Sanhedrin je bilo sodišče, v katerem so bili verski voditelji. Zbrali so se, zato da bi sodili Jezusu. Že prej so se odločili, da ga bodo obsodili na smrt, zdaj pa so skušali najti še razlog. Ampak niso mogli najti nobenih dokazov. Nazadnje je Kajfa naravnost vprašal Jezusa: »Ali si Božji Sin?« Jezus mu je odgovoril: »Sem.« Kajfa pa je rekel: »Nobenih drugih dokazov ne potrebujemo. To je žalitev za Boga!« Člani sanhedrina so enotno sklenili: »Ta človek mora umreti.« Začeli so ga tepsti po obrazu in pljuvati vanj. Pokrili so mu oči, ga tepli in govorili: »Če si prerok, povej, kdo te je udaril!«
Zgodaj zjutraj so Jezusa pripeljali v dvorano, kjer se je zbral sanhedrin. Spet so ga vprašali: »Ali si Božji Sin?« On pa jim je odgovoril: »Vi pravite, da sem.« Po njihovem mnenju je s tem žalil Boga, zato so ga obsodili na smrt in odpeljali v palačo upravitelja rimske province, ki mu je bilo ime Poncij Pilat. Kaj se je potem dogajalo? Pa si poglejva.
»Čas [...] je že prišel, ko se boste razkropili vsak na svoj dom in me pustili samega. Pa vendar nisem sam, saj je Oče z menoj.« (Janez 16:32)