Vdovin sin je bil obujen

Ko je bila v deželi suša, je Jehova naročil Eliju: »Pojdi v Sarepto. Tam boš od neke vdove dobil hrano.« Ko je Elija prišel k vhodu v mesto, je zagledal revno vdovo, ki je nabirala drva. Prosil jo je za malo vode. Ko jo je šla iskat, je zaklical za njo: »Prinesi mi, prosim, še kos kruha.« Vdova pa mu je rekla: »Nimam kruha. Imam le toliko moke in olja, da zase in za sina pripravim nekaj malega.« Elija ji je rekel: »Če pripraviš hlebček kruha zame, ti do konca suše ne bo zmanjkalo ne moke ne olja. To ti obljublja Jehova.«

Tako je vdova šla domov in Jehovovemu preroku spekla kruh. Zgodilo se je tako, kot je Jehova obljubil – ni ji zmanjkalo moke in olja. Ona in njen sin sta med sušo vedno imela kaj jesti.

Potem pa se je zgodilo nekaj strašnega. Vdovin sin je hudo zbolel in umrl. Vdova je prosila Elija za pomoč. Elija je vzel fantka iz njenega naročja in ga odnesel v zgornjo sobo v njeni hiši. Položil ga je na posteljo in molil: »Jehova, prosim te, da bi ta otrok oživel.« Če bi Jehova tega fantka obudil v življenje, bi bilo to nekaj posebnega. Ali veš, zakaj? Ker glede na to, kar vemo, ni bil še nikoli prej nihče obujen od mrtvih. Poleg tega ta vdova in njen sin sploh nista bila Izraelca.

Jehova je Elijevo prošnjo uslišal. Fantek je oživel in začel spet dihati! Elija je vdovi rekel: »Poglej! Tvoj sin je živ!« Bila je presrečna in je Eliju rekla: »Nobenega dvoma ni, da si Božji prerok, saj vse, kar govoriš, prihaja od Jehova in se vedno izpolni.«