Ostanimo tesno povezani z Jehovovo organizacijo

UČENEC Jakob je napisal: »Približajte se Bogu in Bog se bo približal vam.« (Jak. 4:8) Čeprav smo nepopolni, Jehova ni niti preveč vzvišen niti predaleč, da bi slišal naše molitve. (Apd. 17:27) Kako se lahko Bogu približamo? Tako, da z njim spletemo tesen osebni odnos. K temu pripomorejo iskrene molitve. (Ps. 39:12) Zaupen odnos z njim lahko razvijamo tudi tako, da redno preučujemo njegovo Besedo, Sveto pismo. Tako Boga Jehova spoznamo, spoznamo pa tudi njegove namene in to, kakšna je njegova volja glede nas. (2. Tim. 3:16, 17) Naučimo se ga ljubiti in razvijati zdrav strah pred tem, da mu ne bi ugajali. (Ps. 25:14)

² Vendar se je z Jehovom mogoče zbližati samo po njegovem Sinu, Jezusu. (Jan. 17:3; Rim. 5:10) Nikoli nam noben človek ne bi mogel dati boljšega vpogleda v Jehovov um, kot je to naredil Jezus. Svojega Očeta tako dobro pozna, da je lahko rekel: »To, kdo je Sin, ve samo Oče in to, kdo je Oče, ve samo Sin in vsak, ki mu ga je Sin pripravljen razodeti.« (Luk. 10:22) Ko v evangelijih preučujemo, kako je Jezus razmišljal in čutil, pravzaprav spoznavamo, kako razmišlja in čuti Jehova. To nam omogoča, da se z našim Bogom zbližamo.

³ Pod glavarstvom Božjega Sina razvijamo tesen odnos z Jehovom tako, da smo povezani z vidnim posrednikom, ki nam pomaga, da se učimo izpolnjevati Božjo voljo. Kot je bilo napovedano v Mateju 24:45–47, je gospodar Jezus Kristus postavil »zvestega in preudarnega sužnja«, ki krščanski občini »ob pravem času daje hrano«. Danes nas zvesti suženj oskrbuje z obiljem duhovne hrane. Jehova nam po tem posredniku svetuje, naj dnevno beremo njegovo Besedo, redno obiskujemo krščanske shode in naj bomo dejavni v oznanjevanju »dobre novice o kraljestvu«. (Mat. 24:14; 28:19, 20; Joz. 1:8; Ps. 1:1–3) Na tega zvestega sužnja ne bi nikoli smeli gledati s človeškega stališča. Morali bi si prizadevati, da smo povezani z vidnim delom Jehovove organizacije in da upoštevamo njeno vodstvo. To nas bo zbližalo z našim Bogom Jehovom, nam dajalo moč in nas varovalo v preizkušnjah.

ZAKAJ JE PREIZKUŠENJ VSE VEČ

⁴ Morda si v resnici že veliko let. Če je tako, gotovo veš, kaj pomeni zdržati preizkuse značajnosti. Tudi če si šele pred kratkim spoznal Jehova in se začel družiti z njegovim ljudstvom, dobro veš, da Satan Hudič nasprotuje prav vsakemu, ki se podreja Jehovovi vrhovnosti. (2. Tim. 3:12) Vseeno pa ni razloga, da bi postal prestrašen ali malodušen, ne glede na to, ali si prestal že veliko ali malo preizkušenj. Jehova obljublja, da te bo podpiral, te v prihodnosti rešil in te nagradil z večnim življenjem. (Heb. 13:5, 6; Raz. 2:10)

⁵ V teh preostalih dneh Satanove stvarnosti vse nas morda čakajo še hude preizkušnje. Satanu vse od takrat, ko je bilo leta 1914 ustanovljeno Božje kraljestvo, ni dovoljeno vstopiti v Jehovova nebesa. Vržen je bil na zemljo in je skupaj s svojimi hudobnimi angeli omejen le na to območje. Vse večje gorje na zemlji, med drugim tudi vse močnejše preganjanje Jehovovih posvečenih služabnikov, je posledica njegove jeze. Poleg tega je to tudi dokaz, da živimo v dneh, ko se njegovo hudobno vladanje nad človeštvom izteka. (Raz. 12:1–12)

⁶ Satan je zaradi ponižanja besen in ve, da ima malo časa. S svojimi demoni si nadvse prizadeva, da bi oviral oznanjevanje Kraljestva in uničil enotnost Jehovovih služabnikov. Zato smo se znašli v bojnih vrstah duhovne vojne, ki je opisana takole: »Ne bojujemo se namreč proti ljudem iz mesa in krvi, ampak proti vladam, oblastem in vladarjem tega temačnega sveta, proti hudobnim duhovnim silam v območju nebes.« Smo na Jehovovi strani. Če želimo iz boja iziti kot zmagovalci, se ne smemo umakniti, ampak moramo vzdrževati svojo duhovno bojno opremo, da bo vedno v dobrem stanju. »Kljub Hudičevim zvijačam« moramo ostati neomajni. (Efež. 6:10–17) Zato potrebujemo zdržljivost.

KREPIMO SVOJO ZDRŽLJIVOST

⁷ Zdržljivost je sposobnost prenašati težave in stiske. V duhovnem smislu to pomeni, da smo odločeni ravnati pravilno kljub težavam, nasprotovanju, preganjanju ali drugim dejavnikom, zaradi katerih bi se lahko odvrnili do Boga. Krščansko zdržljivost je treba razvijati. Za to je potreben čas. Ko duhovno napredujemo, postajamo tudi bolj zdržljivi. Če že od začetka svoje krščanske poti zdržimo manjše preizkušnje vere, postanemo močnejši in lahko prestanemo hujše preizkušnje, ki bodo zagotovo prišle. (Luk. 16:10) Ne smemo si privoščiti, da bi čakali na večje preizkušnje in se šele takrat odločili, da bomo ostali trdni v veri. Še preden pridejo preizkušnje, moramo biti glede tega trdno odločeni. Apostol Peter je poudaril, da je treba zdržljivost razvijati skupaj z drugimi lastnostmi, ki so všeč Bogu. Napisal je: »Iz vsega srca se potrudite, da dopolnite svojo vero s krepostjo, krepost s spoznanjem, spoznanje s samoobvladanjem, samoobvladanje z zdržljivostjo, zdržljivost z vdanostjo Bogu, vdanost Bogu z bratsko naklonjenostjo, bratsko naklonjenost z ljubeznijo.« (2. Pet. 1:5–7; 1. Tim. 6:11)

⁸ Tudi Jakob je v svojem pismu opozoril, da je pomembno razvijati zdržljivost, ko je napisal: »Moji bratje, kadar vas doletijo različne preizkušnje, glejte na to kot na razlog za veselje, saj veste, da se takrat, ko je na takšen način preverjena trdnost vaše vere, razvija zdržljivost. Toda dovolite, da zdržljivost izpolni svoj namen, da boste tako popolni in zdravi v vseh pogledih – da boste brez pomanjkljivosti.« (Jak. 1:2–4) Jakob pravi, da bi kristjani morali preizkušnje sprejeti in se jih veseliti, ker nam pomagajo razvijati zdržljivost. Ali tudi ti tako gledaš na preizkušnje? Jakob nato pokaže, da je namen zdržljivosti ta, da izboljša našo krščansko osebnost in nas naredi povsem sprejemljive Bogu. Ko se spoprijemamo s preizkušnjami in jih premagujemo, je naša zdržljivost vsak dan večja. Zdržljivost zatem obrodi še druge zaželene lastnosti, ki jih potrebujemo.

⁹ Jehovu je naša zdržljivost všeč in zaradi nje nas bo nagradil z večnim življenjem. Jakob je še napisal: »Srečen tisti človek, ki vztraja v preizkušnji. Ko bo prestal preizkušnjo, bo namreč prejel venec življenja, ki ga je Jehova obljubil tistim, ki ga ljubijo.« (Jak. 1:12) Vztrajamo torej z upanjem na večno življenje. Brez vztrajnosti oziroma zdržljivosti ne moremo ostati v resnici. Če podležemo pritiskom sveta, nas bo ta spet potegnil vase. Brez zdržljivosti bomo izgubili Jehovovega duha, zato v svojem življenju ne bomo več kazali lastnosti sadu duha.

¹⁰ V teh težkih časih bomo lahko vztrajali samo, če bomo imeli pravilen pogled na trpljenje, ki ga doživljamo kot kristjani. Spomnimo se, da je Jakob napisal: »Glejte na to kot na razlog za veselje.« Morda to ni tako preprosto, saj gre lahko za fizično ali duševno trpljenje. Vendar ne pozabimo, da je od tega odvisno naše prihodnje življenje. Iz tega, kar so doživeli apostoli, vidimo, da se lahko kljub trpljenju veselimo. Poročilo o tem najdemo v Apostolskih delih: »Apostole so poklicali, jih prebičali in jim ukazali, naj nehajo govoriti v Jezusovem imenu. Potem so jih izpustili. Apostoli so zapustili sanhedrín veseli, ker so imeli čast trpeti zasramovanje zaradi Jezusovega imena.« (Apd. 5:40, 41) Apostoli so razumeli, da je njihovo trpljenje dokaz, da so poslušni Jezusovi zapovedi in da jih Jehova odobrava. Leta kasneje je Peter v svojem prvem navdihnjenem pismu pisal o tem, da je takšno trpljenje zaradi pravičnosti zelo dragoceno. (1. Pet. 4:12–16)

¹¹ Poglejmo še, kaj sta doživela Pavel in Sila. Med opravljanjem misijonarskega dela v Filipih sta bila aretirana in obtožena, da vznemirjata mesto in širita prepovedane običaje. Zaradi tega so ju hudo pretepli in vrgli v ječo. Svetopisemsko poročilo pravi, da sta celo v ječi in z neobvezanimi ranami »okoli polnoči [...] molila in hvalila Boga s pesmijo, drugi jetniki pa so ju poslušali«. (Apd. 16:16–25) Pavel in Sila sta pravilno gledala na trpljenje, ki sta ga morala prestajati zaradi Kristusa. Na to nista gledala le kot na priložnost, da se v očeh Boga in ljudi izkažeta značajna, ampak sta v tem videla tudi možnost, da se oznanjuje tistim, ki bodo morda pripravljeni prisluhniti dobri novici. Šlo je za življenje ljudi. Še isto noč jima je prisluhnil ječar s svojo družino in vsi ti so postali učenci. (Apd. 16:26–34) Pavel in Sila sta zaupala Jehovu, da ju lahko podpre, medtem ko trpita, in da to tudi želi narediti. In nista bila razočarana!

¹² Tudi danes nam Jehova daje vse, kar potrebujemo, da bi prestali preizkušnje. On želi, da zdržimo. Dal nam je svojo navdihnjeno Besedo, v kateri nas je točno seznanil s svojim namenom. To nam krepi vero. Imamo priložnost, da se družimo s soverniki in opravljamo sveto službo. Poleg tega imamo čast, da z molitvijo ohranjamo tesen odnos z Jehovom. Bog posluša, ko ga hvalimo in ga iskreno prosimo za pomoč, da bi ostali čisti v njegovih očeh. (Fil. 4:13) Seveda pa ne smemo zanemariti tudi moči, ki jo lahko dobimo, če premišljujemo o svojem upanju. (Mat. 24:13; Heb. 6:18; Raz. 21:1–4)

VZTRAJANJE V RAZNOVRSTNIH PREIZKUŠNJAH

¹³ Preizkušnje, s katerimi se spoprijemamo danes, so v marsičem podobne tistim, ki so jih imeli prvi učenci Jezusa Kristusa. V sodobnem času so Jehovove priče žrtev verbalne in fizične zlorabe, za katero so odgovorni nasprotniki, ki o nas nimajo pravih informacij. Podobno kot v dneh apostolov veliko nasprotovanja sprožijo verski fanatiki, katerih krive nauke in običaje razgalja Božja Beseda. (Apd. 17:5–9, 13) Včasih Jehovovim služabnikom prinese olajšanje to, da se sklicujejo na pravice, ki jih zagotavljajo oblasti. (Apd. 22:25; 25:11) Vendar se kdaj zgodi, da tudi vladarji z zakonom prepovejo naše delovanje in tako skušajo ustaviti našo krščansko dejavnost. (Ps. 2:1–3) V takšnem primeru pogumno posnemamo zgled zvestih apostolov, ki so rekli: »Ubogati moramo Boga, ne pa ljudi.« (Apd. 5:29)

¹⁴ Medtem ko se nacionalizem čedalje bolj širi, se na oznanjevalce dobre novice vse bolj pritiska, da ne bi več opravljali tega dela, ki jim ga je zaupal Bog. Vsi Božji služabniki zdaj bolje razumemo opozorilo iz Razodetja 14:9–12, naj ne častimo »zveri in njene podobe«. Zavedamo se pomembnosti Janezovih besed: »Zato sveti, tisti, ki se ravnajo po Božjih zapovedih in se trdno držijo vere v Jezusa, potrebujejo zdržljivost.«

¹⁵ Zaradi vojn, revolucij, neposrednega preganjanja ali zakonskih prepovedi se pojavijo preizkušnje, ko morda ne moreš javno častiti Jehova. Mogoče se na shodih ne more zbirati celotna občina. Morda je pretrgan stik s podružničnim uradom. Okrajni nadzorniki mogoče ne morejo redno obiskovati občin. Morda pa ne prispejo publikacije. Kaj bi moral narediti, če se zgodi kaj od tega?

¹⁶ Odgovor je: v danih okoliščinah stori, kar lahko in kolikor lahko. Ponavadi je še vedno možno osebno preučevati. Majhne skupine se običajno lahko sestajajo po domovih in skupaj preučujejo. Na shodih se lahko obravnava Sveto pismo in publikacije, ki so se že preučevale. Ne vznemirjaj se in ne bodi v skrbeh. Vodstveni organ običajno hitro najde način, da pride v stik z odgovornimi brati.

¹⁷ Tudi če si ločen od vseh svojih krščanskih bratov in sester, ne pozabi, da nisi ločen od Jehova in njegovega Sina, Jezusa Kristusa. Tvoje upanje lahko ostane trdno. Jehova še vedno sliši tvoje molitve in ti lahko po svojem duhu da moč. Prosi ga, naj te vodi. Ne pozabi, da si Jehovov služabnik in učenec Jezusa Kristusa. Zato izkoristi priložnosti za oznanjevanje. Jehova bo blagoslovil tvoj trud in morda se ti bodo pri pravem čaščenju kmalu pridružili še drugi. (Apd. 4:13–31; 5:27–42; Fil. 1:27–30; 4:6, 7; 2. Tim. 4:16–18)

¹⁸ Če bi tudi tebi grozili s smrtjo, tako kot so apostolom in drugim, zaupaj »v Boga, ki obuja mrtve«. (2. Kor. 1:8–10) Vera v vstajenje ti lahko pomaga zdržati celo najhujše nasprotovanje. (Luk. 21:19) Jezus Kristus nam je dal zgled. Vedel je, da bo njegova zvestoba v preizkušnjah tudi drugim dala moč, da zdržijo. Podobno si ti lahko vir moči svojim bratom in sestram. (Jan. 16:33; Heb. 12:2, 3; 1. Pet. 2:21)

¹⁹ Poleg preganjanja in nasprotovanja boš morda moral zdržati še v drugih težkih okoliščinah. Ker so na primer ljudje na področju ravnodušni, nekateri oznanjevalci izgubijo veselje. Drugi se morajo spoprijemati s svojimi telesnimi ali duševnimi boleznimi ali pa morajo prenašati težave, ki se pojavijo zaradi človeške nepopolnosti. Tudi apostol Pavel je moral prenašati nadlogo, ki ga je včasih ovirala pri služenju oziroma mu ga je oteževala. (2. Kor. 12:7) Prav tako je v prvem stoletju Epafrodit, kristjan iz Filipov, postal »ves potrt zaradi tega, ker [...] [so njegovi prijatelji] slišali, da je zbolel«. (Fil. 2:25–27) Zaradi naše nepopolnosti in nepopolnosti drugih včasih morda nastanejo težave, v katerih je še posebej težko zdržati. Mogoče zaradi osebnostnih razlik pride do sporov med sokristjani ali celo med družinskimi člani. Toda tisti, ki upoštevajo nasvet iz Jehovove Besede, lahko takšne težave prenesejo in premagajo. (Ezek. 2:3–5; 1. Kor. 9:27; 13:8; Kol. 3:12–14; 1. Pet. 4:8)

ODLOČENI OSTATI ZVESTI

²⁰ Oklepati se moramo tistega, ki ga je Jehova postavil za glavo občine, Jezusa Kristusa. (Kol. 2:18, 19) Tesno moramo sodelovati z »zvestim in preudarnim sužnjem« in s tistimi, ki so postavljeni za nadzornike. (Heb. 13:7, 17) Če natančno upoštevamo teokratično ureditev in sodelujemo s tistimi, ki vodijo, bomo organizirani za izpolnjevanje Jehovove volje. Povsem moramo izkoristiti dragoceno darilo, da lahko molimo. Zapomnimo si, da niti zapor niti samica ne moreta preprečiti naših pogovorov z ljubečim nebeškim Očetom ali poškodovati naše enotnosti s sočastilci.

²¹ Bodimo odločni in zdržljivi ter storimo vse, kar lahko, da bi opravili svojo oznanjevalsko nalogo in vztrajali v delu, ki ga je obujeni Jezus Kristus zaupal svojim sledilcem: »Pojdite in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« (Mat. 28:19, 20) Zdržimo, kot je zdržal Jezus. V mislih jasno ohranimo upanje na Kraljestvo in večno življenje. (Heb. 12:2) Kot krščeni Kristusovi učenci imamo čast sodelovati pri izpolnjevanju Jezusove prerokbe glede zadnjih dni te stvarnosti. Jezus je rekel: »Ta dobra novica o Kraljestvu se bo oznanjala po vsej naseljeni zemlji, da jo bodo lahko slišali vsi narodi, in potem bo prišel konec.« (Mat. 24:3, 14) Če se temu delu posvetimo z vsem srcem, se bomo lahko veselili večnega življenja v Jehovovem pravičnem novem svetu!