Pomoč ob nesrečah je v hvalo Jehovu

1., 2. a) Kakšno stisko so doživljali kristjani v Judeji? b) Kako je bila kristjanom v Judeji izkazana ljubezen?

JUDEJO okoli leta 46 n. št. stiska lakota. Judovskim kristjanom, ki tam živijo, primanjkuje sredstev za nakup borne količine žita, ki se prodaja po vrtoglavih cenah. Lačni so in grozi jim, da bodo začeli stradati. Toda kmalu bodo na prav poseben način okusili Jehovovo zaščito, tako kot je doslej še ni občutil noben Kristusov učenec. Kaj se bo zgodilo?

² Trpljenje judovskih kristjanov v Jeruzalemu in Judeji se globoko dotakne judovskih in nejudovskih kristjanov v sirski Antiohiji. Za svoje sovernike pričnejo zbirati denar. Potem določijo odgovorna brata, Barnaba in Savla, da pomoč odneseta občinskim starešinam v Jeruzalemu. (Beri Apostolska dela 11:27–30; 12:25.) Pomisli, kako zelo je brate in sestre v Judeji, ki so trpeli pomanjkanje, ganila ljubezen bratov in sester iz Antiohije!

3. a) Kako Božje ljudstvo v sodobnem času še vedno posnema zgled zgodnjih kristjanov iz Antiohije? Povej primer. (Glej tudi okvir »Naša prva obsežna pomoč, organizirana v sodobnem času«.) b) Katera vprašanja bomo pregledali v tem poglavju?

³ Omenjeni dogodek iz prvega stoletja n. št. je prvi zapisani primer o tem, da kristjani iz enega dela sveta pomagajo kristjanom v drugem delu. Danes posnemamo zgled bratov in sester iz Antiohije. Ko izvemo, da je naše brate in sestre v nekem delu sveta prizadela naravna nesreča ali pa doživljajo stisko, jim priskočimo na pomoč.a Da bi razumeli, kako je pomoč ob naravnih in drugih nesrečah povezana s služenjem Jehovu, preglejmo tri vprašanja, ki se tičejo takšne pomoči. Zakaj na pomoč ob nesrečah gledamo kot na krščansko službo? Kakšni so cilji te pomoči? Kako nam ta pomoč koristi?

Zakaj je pomoč ob nesrečah »sveta služba«

4. Kaj je Pavel pisal Korinčanom glede krščanske službe?

⁴ Pavel je v svojem drugem pismu Korinčanom pojasnil, da krščanska služba zajema dvoje. Resda je bilo Pavlovo pismo namenjeno maziljenim kristjanom, vendar se njegove besede danes nanašajo tudi na Kristusove »druge ovce«. (Jan. 10:16) En del naše krščanske službe je »služba sprave«, to je naše oznanjevanje in poučevanje. (2. Kor. 5:18–20; 1. Tim. 2:3–6) Drugi del pa zajema delo, ki ga opravljamo v korist sovernikov. Pavel je določno omenil »pomoč, namenjeno svetim«. (2. Kor. 8:4) Neki drug slovenski prevod to besedno zvezo prevaja kot »služba za svete«. (Antonin Chráska) V obeh besednih zvezah, »služba sprave« in »služba za svete«, je beseda »služba« prevod grške besede diakonía. Zakaj je to pomembno?

5. Zakaj je to, da je Pavel pomoč ob nesrečah povezal s krščansko službo, pomembno dejstvo?

⁵ Pavel je isto grško besedo uporabil za obe dejavnosti in tako pomoč ob nesrečah uvrstil med druge dejavnosti, ki jih je opravljala krščanska občina. Pred tem je rekel, da so službe »različne, toda Gospod je isti, pa tudi oblike delovanja so različne«. Vendar je še dodal, da vse to »povzroča en in isti duh«. (1. Kor. 12:4–6, 11) Pravzaprav je Pavel različne občinske dejavnosti povezal s »sveto službo«.b (Rim. 12:1, 6–8) Nič čudnega torej, da se mu je zdelo primerno nameniti del svojega časa za to, da je »pomagal svetim«! (Rim. 15:25, 26)

6. a) Zakaj je pomoč ob nesrečah del našega čaščenja, kot je pojasnil Pavel? b) Opiši, kako danes po vsem svetu poskrbimo za pomoč ob nesrečah. (Glej okvir »Ko pride do naravne nesreče!«.)

⁶ Pavel je Korinčanom pomagal razumeti, zakaj je pomoč sovernikom del njihove krščanske službe in čaščenja Jehova. Bodi pozoren, kako to utemeljuje: Kristjani, ki priskrbijo pomoč, to storijo zato, ker so »podrejeni dobri novici o Kristusu«. (2. Kor. 9:13) Sovernikom torej pomagajo, ker želijo udejanjati Kristusove nauke. Pavel pravi, da so njihova prijazna dela, ki jih naredijo za svoje brate in sestre, v resnici izraz »neprekosljive Božje nezaslužene dobrotljivosti«. (2. Kor. 9:14; 1. Pet. 4:10) Glede pomoči našim bratom in sestram v stiski, k čemur spada tudi pomoč ob nesrečah, je v Stražnem stolpu, 1. september 1976, upravičeno pisalo: »Brez dvoma pripisujeta Jehova Bog in njegov Sin Jezus Kristus tej vrsti služenja veliko važnost.« Da, pomoč ob nesrečah je dragocena oblika svete službe. (Rim. 12:1, 7; 2. Kor. 8:7; Heb. 13:16)

Pomoč ob nesrečah ima jasne cilje

7., 8. Kaj je prvi cilj naše pomoči ob nesrečah? Pojasni.

⁷ Kateri so cilji naše pomoči ob nesrečah? Pavel je na to vprašanje odgovoril v svojem drugem pismu Korinčanom. (Beri 2. Korinčanom 9:11–15.) V teh vrsticah je poudaril tri glavne cilje, ki jih dosežemo s sodelovanjem pri »javnem služenju« oziroma pomoči ob nesrečah. Preglejmo vsak cilj posebej.

⁸ Prvič, naša pomoč ob nesrečah je v slavo Jehovu. Bodi pozoren, kako pogosto je v zgoraj omenjenih petih vrsticah Pavel usmeril pozornost bratov in sester na Boga Jehova. Spomnil jih je na zahvaljevanje Bogu in na »mnoge izraze zahvale Bogu«. (Vrstici 11, 12) Omenil je, da kristjani zaradi pomoči, ki so je deležni, »slavijo Boga« in hvalijo »neprekosljivo Božjo nezasluženo dobrotljivost«. (Vrstici 13, 14) Svojo razpravo pa je sklenil takole: »Bogu naj gre hvala.« (Vrstica 15; 1. Pet. 4:11)

9. Kako lahko pomoč ob nesrečah pomaga ljudem, da spremenijo svoje mišljenje? Povej primer.

⁹ Podobno kot Pavel tudi današnji Božji služabniki gledajo na pomoč ob nesrečah kot na priložnost, da slavijo Jehova in lepšajo njegove nauke. (1. Kor. 10:31; Titu 2:10) Pravzaprav ima pomoč ob nesrečah pogosto pomembno vlogo pri tem, da razblini negativne predstave, ki jih imajo nekateri ljudje o Jehovu in njegovih Pričah. Poglejmo primer: Neka ženska, ki živi na področju, ki ga je prizadel orkan, je imela na vratih svoje hiše napis »Ne želim obiskov Jehovovih prič«. Nato je nekega dne videla, kako prostovoljci obnavljajo poškodovano hišo nasproti njenega doma. Več dni je opazovala prijazne delavce, nato pa se odpravila k njim, da bi izvedela, kdo so. Ko je spoznala, da so Jehovove priče, je bila presenečena in rekla: »Napačno sem vas ocenila.« Kako se je vse skupaj končalo? Snela je napis s svojih vrat.

10., 11. a) Katera primera pokažeta, da uresničujemo drugi cilj naše pomoči ob nesrečah? b) Katera publikacija je v pomoč prostovoljcem, ki pomagajo ob nesrečah? (Glej okvir »Dodaten pripomoček za prostovoljce, ki pomagajo ob nesrečah«.)

¹⁰ Drugič, obilno zadovoljujemo potrebe sovernikov. (2. Kor. 9:12a) Želimo poskrbeti za potrebe svojih bratov in sester in jim olajšati trpljenje. Zakaj? Zato ker člani krščanske občine sestavljajo eno telo, in »če en telesni del trpi, trpijo z njim vsi drugi deli«. (1. Kor. 12:20, 26) Zato bratoljubje in sočutje danes navedeta številne brate in sestre, da takoj prilagodijo svoj urnik, vzamejo orodje in se odpravijo na prizadeto področje. Vse to storijo, da bi pomagali sovernikom. (Jak. 2:15, 16) Ko je denimo leta 2011 Japonsko prizadel cunami, je podružnični urad v Združenih državah Amerike poslal pismo ameriškim regionalnim gradbenim odborom. V pismu je spraševal, ali je »nekaj usposobljenih bratov« pripravljenih pomagati ponovno zgraditi kraljestvene dvorane na prizadetem področju. Kakšen je bil odziv? V nekaj tednih se je prijavilo skoraj 600 prostovoljcev in vsi so se strinjali, da na lastne stroške odletijo na Japonsko! »Zelo smo bili navdušeni nad odzivom,« so rekli bratje iz ameriškega podružničnega urada. Ko je neki brat na Japonskem vprašal enega od prostovoljcev iz tujine, zakaj je prišel pomagat, mu je ta odgovoril: »Naši bratje in sestre na Japonskem so del našega telesa. Čutimo njihovo bolečino in trpljenje.« Požrtvovalna ljubezen prostovoljce navede, da včasih celo tvegajo svoje življenje, zato da bi pomagali sovernikom.c (1. Jan. 3:16)

¹¹ Tudi ljudje, ki niso Priče, pohvalijo našo pomoč ob nesrečah. Leta 2013 je naravna nesreča prizadela ameriško zvezno državo Arkansas. Tamkajšnji časopis je poročal o hitrem odzivu prostovoljcev Prič. Takole je napisal: »Jehovove priče svoje prostovoljce tako dobro organizirajo, da se lahko na naravne nesreče odzovejo vešče in učinkovito.« Tako kot je rekel apostol Pavel, zares obilno zadovoljujemo potrebe svojih bratov in sester v stiski.

12.–14. a) Zakaj je zelo pomembno, da izpolnimo tretji cilj naše pomoči ob nesrečah? b) Kako izjave brata in sester osvetlijo pomembnost rednega sodelovanja pri duhovnih dejavnostih?

¹² Tretjič, tistim, ki jih je prizadela nesreča, pomagamo, da si ponovno pridobijo duhovno rutino. Zakaj je to pomembno? Pavel pravi, da bo tiste, ki prejmejo pomoč, to spodbudilo, da se bodo odzvali »z mnogimi izrazi zahvale Bogu«. (2. Kor. 9:12b) Kako bi se lahko trpeči bolje zahvalili Jehovu kot tako, da si čim prej ponovno pridobijo duhovno rutino? (Fil. 1:10) V angleškem Stražnem stolpu iz leta 1945 je pisalo: »Pavel je odobril [. . .] zbiranje prispevkov, saj se je tako [. . .] krščanskim bratom in sestram v stiski vsaj nekoliko gmotno pomagalo in so lahko zato svobodneje in z več moči pričevali za Jehova.« Danes imamo isti cilj. Ko naši bratje in sestre začnejo ponovno oznanjevati, ne pomagajo le obupanim ljudem na področju, ampak tudi sebi. (Beri 2. Korinčanom 1:3, 4.)

¹³ Premisli o tem, kaj so rekli tisti, ki so bili deležni takšne še kako potrebne pomoči in so bili okrepljeni, ker so spet začeli oznanjevati. »Za našo družino je bil pravi blagoslov, da smo šli na oznanjevanje,« je povedal neki brat. »Ko smo si prizadevali tolažiti druge, smo lahko za trenutek pozabili na svoje skrbi.« Neka sestra je rekla: »S tem ko sem se osredinila na duhovne dejavnosti, sem pozabila na razdejanje okoli sebe. Počutila sem se varno.« Spet druga sestra je opazila: »Čeprav na veliko reči nismo imeli vpliva, je oznanjevanje usmerjalo mojo družino. Ko smo se z drugimi pogovarjali o upanju na novi svet, nam je to okrepilo prepričanje, da bo kmalu vse novo.«

¹⁴ Prav tako je pomembno, da naši bratje in sestre v stiski čim prej začnejo ponovno obiskovati shode. Premisli, kaj se je zgodilo sestri Kijoko, ki je bila v času cunamija v svojih poznih petdesetih letih. Izgubila je vse, razen oblačil in sandal, ki jih je imela na sebi. Ni vedela, kako bo preživela. Nato ji je neki starešina rekel, da bodo v njegovem avtu imeli krščanski shod, ki je bil predviden za tisti teden. Kijoko pravi: »V avtu smo bili starešina s svojo ženo, neka druga sestra in jaz. Shod je bil preprost, toda spomin na cunami je kot po čudežu izginil iz moje glave. Čutila sem duševni mir. Ta shod mi je pokazal, kolikšno moč ima krščansko druženje.« Neka druga sestra pa je glede shodov, ki jih je obiskovala po naravni nesreči, rekla: »Bili so moja rešilna vrv!« (Rim. 1:11, 12; 12:12)

Pomoč ob nesrečah prinaša trajne koristi

15., 16. a) Kako je kristjanom v Korintu in drugim kristjanom koristilo, ker so pomagali sovernikom? b) Kako tudi nam danes koristi, če sodelujemo pri pomoči ob nesrečah?

¹⁵ Ko je Pavel govoril o pomoči sovernikom, je Korinčanom še pojasnil, kako sodelovanje pri tem delu koristi njim in drugim kristjanom. Glede judovskih kristjanov v Jeruzalemu, ki so prejeli pomoč, je rekel: »S ponižno prošnjo za vas hrepenijo po vas, ker je nad vami neprekosljiva Božja nezaslužena dobrotljivost.« (2. Kor. 9:14) Da, velikodušnost Korinčanov je judovske kristjane spodbudila, da so molili za Korinčane, tako za Jude kot za Nejude. Poleg tega je povzročila, da se je ljubezen judovskih kristjanov do njih še okrepila.

¹⁶ Angleški Stražni stolp, 1. december 1945, je Pavlove besede glede koristi pomoči sovernikom naobrnil na današnje dni. Zapisal je: »Samo pomislite, kako prispeva k enotnosti to, da posvečeni Božji služabniki poskrbijo za potrebe svojih sovernikov!« In ravno to danes občutijo prostovoljci, ki pomagajo ob nesrečah. »Ker pomagam ob nesrečah, čutim, da sem bolj kot kdaj prej blizu svojim bratom in sestram,« pravi neki starešina, ki je pomagal ob poplavi. Neka hvaležna sestra, ki so ji pomagali, pa je rekla: »Naša bratovščina je najboljši približek raja na zemlji.« (Beri Pregovori 17:17.)

17. a) Kako se besede iz Izaija 41:13 nanašajo na pomoč ob nesrečah? b) Omeni nekaj primerov, kako je pomoč ob nesrečah v čast Jehovu in krepi našo vez enotnosti. (Glej tudi okvir »Prostovoljci z vsega sveta priskočijo na pomoč«.)

¹⁷ Ko prostovoljci prispejo na opustošeno področje, tamkajšnji bratje in sestre na poseben način občutijo resničnost Božje obljube: »Jaz, Jehova, tvoj Bog, te držim za desnico in ti govorim: ‚Ne boj se. Jaz ti bom pomagal.‘« (Iza. 41:13) Neka sestra, ki je preživela naravno nesrečo, je povedala: »Ko sem opazovala opustošenje, sem bila povsem obupana, toda Jehova je iztegnil svojo roko. Ni besed, s katerimi bi opisala pomoč bratov in sester.« Neka starešina s področja, ki ga je prizadela naravna nesreča, sta v imenu svoje občine napisala: »Potres je povzročil veliko bolečino, toda bili smo deležni pomoči, ki jo Jehova priskrbuje po naših bratih in sestrah. Prej smo o takšni pomoči le brali, sedaj pa se je vse to dogajalo pred našimi očmi.«

Ali lahko tudi ti prispevaš svoj del?

18. Kaj lahko storiš, če želiš pomagati ob nesrečah? (Glej tudi okvir »Začrtalo je njegovo življenjsko pot«.)

¹⁸ Ali želiš okusiti veselje, ki ga občutijo prostovoljci, ki pomagajo ob nesrečah? Če želiš, imej v mislih, da prostovoljce pogosto izberejo izmed tistih, ki sodelujejo pri gradnji kraljestvenih dvoran. Svojim starešinam omeni, da želiš izpolniti prošnjo za prostovoljca pri gradnji kraljestvenih dvoran. Neki starešina, ki ima veliko izkušenj pri pomoči ob nesrečah, opominja: »Na prizadeto področje se odpravi samo, če si dobil uradno vabilo od odbora za pomoč ob naravnih nesrečah.« Tako bo lahko naša pomoč ob nesrečah potekala organizirano.

19. Kako prostovoljci, ki pomagajo ob nesrečah, na izjemen način dokazujejo, da smo zares Kristusovi učenci?

¹⁹ Pomoč ob nesrečah je zares izjemen način, s katerim kažemo, da ubogamo Kristusovo zapoved, naj ljubimo drug drugega. S takšno ljubeznijo pokažemo, da smo resnično Kristusovi učenci. (Jan. 13:34, 35) Danes smo blagoslovljeni z mnogimi delavci, ki se voljno dajo na razpolago in slavijo Jehova, s tem da priskočijo na pomoč tistim, ki zvestovdano podpirajo Božje kraljestvo!