Zbiranje k čaščenju

1. Kakšno pomoč so dobili učenci, ko so se zbrali, in zakaj so jo potrebovali?

UČENCI so se kmalu po Jezusovem vstajenju zbrali, da bi se spodbujali. Toda iz strahu pred sovražniki so zaklenili vrata. Njihov strah pa se je razblinil, ko se je med njimi pojavil Jezus in rekel: »Prejmite svetega duha.« (Beri Janez 20:19–22.) Ob neki drugi priložnosti so se učenci spet zbrali, in Jehova je nanje izlil svetega duha. Za oznanjevalsko nalogo, ki jih je čakala, so bili zares dobro okrepljeni! (Apd. 2:1–7)

2. a) Kako nam Jehova daje moč in zakaj jo potrebujemo? b) Zakaj je družinsko čaščenje zelo pomembno? (Glej podčrtno opombo in okvir »Družinsko čaščenje«.)

² Danes se spoprijemamo s podobnimi izzivi kakor naši bratje v prvem stoletju. (1. Pet. 5:9) Včasih je nekatere od nas strah človeka. Da bi vztrajno oznanjevali, potrebujemo moč, ki jo daje Jehova. (Efež. 6:10) Jehova nam obilo te moči daje po naših shodih. Trenutno lahko obiskujemo dva poučna tedenska shoda: javni shod in preučevanje Stražnega stolpa ter shod med tednom, ki se imenuje Naše krščansko življenje in oznanjevanje.a Veselimo pa se lahko tudi štirih vsakoletnih dogodkov – regionalnega zborovanja, dveh okrajnih zborov in slovesnosti v spomin na Kristusovo smrt. Zakaj je tako pomembno, da smo navzoči na vseh teh shodih? Kako je prišlo do tega, da danes shodi potekajo tako, kot smo vajeni? In kaj naše stališče do shodov razkriva o nas?

Zakaj se zbiramo?

3., 4. Kaj Jehova zahteva od svojega ljudstva? Povej primer.

³ Jehova že od nekdaj zahteva, da se njegovo ljudstvo zbira, da bi ga častilo. Na primer, leta 1513 pr. n. št. je izraelskemu narodu dal Postavo. Ta Postava je med drugim določala tedenski šabat, ko je lahko vsaka družina častila Jehova in se poučevala o Postavi. (5. Mojz. 5:12; 6:4–9) Ko so Izraelci izpolnjevali to zapoved, so bile njihove družine okrepljene, narod kot celota pa je ostal duhovno čist in močan. Ko pa niso živeli po Postavi in se niso zmenili za zahteve, kot je denimo, naj se redno zbirajo k čaščenju Jehova, so izgubili Božje odobravanje. (3. Mojz. 10:11; 26:31–35; 2. krn. 36:20, 21)

⁴ Premisli tudi o Jezusovem zgledu. Jezusu je bilo v navadi, da je vsak teden na šabat šel v sinagogo. (Luk. 4:16) Po njegovi smrti in vstajenju so njegovi učenci ohranili navado rednega skupnega zbiranja, četudi jim ni bilo več treba obhajati šabata. (Apd. 1:6, 12–14; 2:1–4; Rim. 14:5; Kol. 2:13, 14) Na teh shodih so kristjani v prvem stoletju prejemali navodila in spodbude. Poleg tega so s svojimi molitvami, komentarji in pesmimi prinašali Bogu daritve hvale. (Kol. 3:16; Heb. 13:15)

5. Zakaj smo navzoči na tedenskih shodih ter vsakoletnih zborih in zborovanjih? (Glej tudi okvir »Vsakoletna zborovanja krepijo enotnost Božjega ljudstva«.)

⁵ Podobno smo tudi mi, ko se udeležimo naših tedenskih shodov ter vsakoletnih zborov in zborovanj, okrepljeni s svetim duhom in se med seboj spodbujamo, ko izražamo svojo vero. Še pomembnejše pa je to, da lahko s svojimi molitvami, komentarji in pesmimi častimo Jehova. Današnji shodi morda potekajo nekoliko drugače, kot so potekali shodi Izraelcev oziroma kristjanov v prvem stoletju, vendar so enako pomembni. Kako je prišlo do shodov, kot jih poznamo danes?

Tedenski shodi, ki spodbujajo k »ljubezni in dobrim delom«

6., 7. a) Kaj je namen naših shodov? b) Kako so se shodi v preteklosti razlikovali od skupine do skupine?

⁶ Ko je brat Charles Taze Russell začel iskati resnico iz Božje Besede, je uvidel, da se mora povezati s tistimi, ki imajo isti cilj. Leta 1879 je Russell zapisal: »Skupaj z drugimi v Pittsburghu organiziram in skrbim za biblijski razred, v katerem raziskujemo Biblijo. Zberemo se vsako nedeljo.« Bralci Sionskega stražnega stolpa so bili spodbujeni, naj se zbirajo. Do leta 1881 so v Pittsburghu v Pensilvaniji shodi že potekali vsako nedeljo in sredo. Leta 1895 je v novembrski izdaji angleškega Stražnega stolpa pisalo, da je namen teh shodov spodbujati »krščansko druženje, ljubezen in tovarištvo« ter navzočim omogočiti, da se med seboj bodrijo. (Beri Hebrejcem 10:24, 25.)

⁷ Shodi Preučevalcev Biblije so se od skupine do skupine veliko let razlikovali po organiziranosti in pogostosti. Neka skupina iz Združenih držav Amerike je v pismu, ki je bilo objavljeno leta 1911, denimo napisala: »Na teden imamo vsaj pet shodov.« Shode je imela v ponedeljek, sredo, petek in dvakrat v nedeljo. Neka druga skupina iz Afrike pa je v svojem pismu, objavljenem leta 1914, napisala: »Shode imamo dvakrat na mesec. Pričnejo se v petek in trajajo vse do nedelje.« Čez čas pa so naši shodi pričeli potekati tako, kot potekajo danes. Na kratko premisli o zgodovini posameznega shoda.

8. Katere teme so obravnavala prva javna predavanja?

⁸ Javni shod. Brat Russell se je eno leto za tem, ko je začel izdajati Sionski stražni stolp, po Jezusovem zgledu odpravil na oznanjevalsko potovanje. (Luk. 4:43) Med tem potovanjem leta 1880 je postavil vzorec, po katerem poteka današnji javni shod. Ko je angleški Stražni stolp najavil to potovanje, je zapisal, da bo Russell »na javnih shodih z veseljem imel predavanje z naslovom ‚Stvari, ki pripadajo Božjemu kraljestvu‘«. V številnih državah so ustanovili razrede oziroma občine. Leta 1911 so vsak razred spodbudili, naj v okoliška področja pošlje primerne govornike, da bodo imeli sklop šestih predavanj o temah, kot sta na primer sodba in odkupnina. Na koncu vsakega govora so objavili ime govornika za naslednji teden in temo njegovega predavanja.

9. Kako se je javni shod spreminjal skozi leta in kako lahko podpreš ta shod?

⁹ Leta 1945 je angleški Stražni stolp objavil, da bodo po vsem svetu pričeli potekati javni shodi, na katerih bo predstavljen sklop osmih svetopisemskih predavanj, ki se bodo osredotočala na »nujne probleme današnjega časa«. Govorniki so veliko desetletij govorili o temah, ki jih je določil zvesti suženj, razpravljali pa so tudi o temah, ki so si jih sami izbrali. Leta 1981 pa so vsem govornikom naročili, naj svoja predavanja pripravijo na podlagi očrtov, ki so jih dobile občine.b Do leta 1990 so nekateri očrti za javna predavanja predvidevali sodelovanje občinstva in prikaze. Nato pa so navodila popravili in od takrat naprej so javna predavanja samo še v obliki govorov. Nadaljnja sprememba je prišla januarja 2008, ko so bila javna predavanja skrajšana s 45 na 30 minut. Kljub tej spremembi dobro pripravljena javna predavanja še naprej gradijo vero v Božjo Besedo in nas poučujejo o vsem, kar je povezano z Božjim kraljestvom. (1. Tim. 4:13, 16) Ali z veseljem vabiš posameznike, ki jih obiskuješ, in druge, ki niso Priče, da prisluhnejo tem pomembnim svetopisemskim govorom?

10.–12. a) Kako se je preučevanje Stražnega stolpa z leti spreminjalo? b) Kaj je dobro, da se vprašaš?

¹⁰ Preučevanje Stražnega stolpa. Družba Watch Tower Society je v občine pošiljala romarje. To so bili bratje, ki so v občinah imeli govore in prednjačili v oznanjevanju. Leta 1922 so ti bratje priporočali, da se organizira reden shod, namenjen preučevanju Stražnega stolpa, in ta predlog je bil sprejet. Preučevanje Stražnega stolpa je sprva potekalo bodisi med tednom bodisi v nedeljo.

¹¹ V angleškem Stražnem stolpu, 15. junij 1932, so bila zapisana nadaljnja navodila glede shoda. V članku je pisalo, naj shod poteka tako, kakor poteka v Betelu, zato bi ga moral voditi brat. V prvi vrsti pred odrom naj sedijo trije bratje in se izmenjujejo pri branju odstavkov. Članki v tistem času niso imeli natisnjenih vprašanj, zato je bilo voditelju naročeno, naj povabi navzoče, da postavijo vprašanja na temelju obravnavanega gradiva. Zatem naj bi poklical brate in sestre iz občinstva, da odgovorijo na postavljena vprašanja. Če bi bilo treba še kaj razjasniti, bi moral voditelj poskrbeti za »kratko in jedrnato« pojasnilo.

¹² Na začetku si je lahko vsaka občina izbrala izdajo, ki jo je večina želela preučevati. Toda angleški Stražni stolp, 15. april 1933, je predlagal, naj vse občine uporabljajo tekočo izdajo. Leta 1937 so občine dobile navodilo, naj preučevanje poteka v nedeljo. Nadaljnje spremembe, ki so ta shod oblikovale v takšnega, kot ga poznamo danes, so bile zapisane v angleškem Stražnem stolpu, 1. oktober 1942. Kot prvo je bilo v reviji objavljeno, da bodo v preučevalnih člankih na dnu vsake strani zapisana vprašanja, ki naj jih voditelj uporabi. Pisalo je še, naj shod traja eno uro. Poleg tega so bili tisti, ki so se javili za komentiranje, spodbujeni, naj svojih odgovorov ne preberejo iz odstavka, ampak naj se izražajo »s svojimi besedami«. Preučevanje Stražnega stolpa je še vedno glavni shod, po katerem nam zvesti suženj priskrbuje duhovno hrano ob pravem času. (Mat. 24:45) Dobro je, da se vsakdo med nami vpraša: »Ali se vsak teden pripravim na preučevanje Stražnega stolpa? Ali se trudim komentirati, če je to v moji moči?«

13., 14. Opiši zgodovino občinskega preučevanja Biblije. Kaj ti je pri tem shodu všeč?

¹³ Občinsko preučevanje Biblije. V začetku devetdesetih let devetnajstega stoletja je že izšlo nekaj zvezkov zbirke Millennial Dawn (Zora milenija). V tistem času je brat H. N. Rahn, Preučevalec Biblije iz Baltimora (Maryland, ZDA), predlagal, da bi organizirali »Krožke zore« za preučevanje Biblije. Sprva so bili ti shodi, ki so jih pogosto imeli v zasebnih domovih, zgolj poskus. Toda do septembra 1895 so ti krožki uspešno potekali že v mnogih mestih po Združenih državah. Zato je tistega leta septembrski angleški Stražni stolp predlagal, naj takšne shode organizirajo vsi, ki preučujejo resnico. V njem je bilo zapisano, da mora biti voditelj dober bralec. Voditelj naj bi prebral stavek, nato pa počakal, da navzoči komentirajo. Potem ko bi prebral vse stavke v odstavku in jih skupaj z navzočimi prekomentiral, naj bi poiskal in prebral navedene svetopisemske stavke. Na koncu poglavja so morali vsi navzoči na kratko povzeti gradivo.

¹⁴ Ime tega shoda se je že večkrat spremenilo. Sčasoma je postal znan kot Berojski krožek za preučevanje Biblije. Ime je spominjalo na Berojce iz prvega stoletja, ki so skrbno preiskovali Svete spise. (Apd. 17:11) Kasneje se je ime spremenilo v občinsko preučevanje knjige. Danes se imenuje občinsko preučevanje Biblije. Člani občine se zberejo v kraljestveni dvorani, in ne več po skupinah v zasebnih domovih. Skozi desetletja se je na tem shodu preučevalo različne knjige, brošure in celo članke iz Stražnega stolpa. Že od samega začetka so vsi navzoči spodbujeni, naj na shodu sodelujejo. Ta shod nam zelo pomaga poglabljati svetopisemsko spoznanje. Ali se redno pripravljaš na ta shod in na njem kar najbolj sodeluješ?

15. Kaj je bil namen Teokratične strežbene šole?

¹⁵ Teokratična strežbena šola. »V ponedeljek zvečer, 16. februarja 1942,« se je spominjal Carey Barber, ki je v tistem času služil na svetovnem središču v Brooklynu v New Yorku, »so bili vsi moški člani brooklynske betelske družine povabljeni, da se vpišejo v tečaj, ki je kasneje postal znan kot Teokratična strežbena šola.« Brat Barber, ki je leta kasneje postal član Vodstvenega organa, je za to šolo dejal, da je »ena najboljših izboljšav, ki jih je Jehova namenil svojemu ljudstvu v sodobnem času«. Ta tečaj je zelo uspešno pomagal bratom, da so izboljšali svoje poučevanje in oznanjevanje. Zato so od leta 1943 naprej vse občine po svetu postopoma pričele uporabljati brošurico Course in Theocratic Ministry (Tečaj teokratične službe). V angleškem Stražnem stolpu, 1. junij 1943, je pisalo, da je bila Teokratična strežbena šola ustanovljena v pomoč Božjim služabnikom, da »se usposabljajo za boljše oznanjevalce pri razglašanju Kraljestva«. (2. Tim. 2:15)

16., 17. Ali si je učenec v Teokratični strežbeni šoli pridobil samo tehnične veščine? Pojasni.

¹⁶ Mnogim je bilo na začetku mučno govoriti pred številnim občinstvom. Clayton Woodworth ml., čigar očeta so leta 1918 skupaj z bratom Rutherfordom in drugimi brati po krivici zaprli, se je spominjal, kako se je počutil, ko je leta 1943 prvič sodeloval v šoli. »Zelo težko mi je bilo imeti govore,« je povedal brat Woodworth. »Zdelo se mi je, da se mi jezik zapleta, usta so se mi popolnoma osušila, moj glas pa je bil slišati nekaj med rjovenjem in cviljenjem.« Ko se je Clayton kot govornik izboljšal, so mu zaupali prednost, da je imel veliko javnih govorov. V tej šoli pa si ni pridobil le tehničnih veščin. Šola ga je tudi naučila, kako pomembno je, da je človek ponižen in se zanaša na Jehova. »Spoznal sem,« je rekel, »da govornik sam po sebi ni pomemben. Toda če se dobro pripravi in povsem zaupa Jehovu, ga bodo poslušalci z veseljem poslušali in se kaj naučili.«

¹⁷ Leta 1959 so povabili tudi sestre, da se vpišejo v šolo. Sestra Edna Bauer se spominja obvestila, ki ga je slišala na zboru. »Spomnim se, kako navdušene so bile sestre,« je rekla. »Sedaj so imele tudi one priložnost sodelovati v šoli.« V vseh teh letih je veliko bratov in sester izkoristilo to priložnost in se vpisalo v Teokratično strežbeno šolo, tako da jih je lahko Jehova poučeval. Danes smo še naprej deležni takšnega šolanja na našem shodu med tednom. (Beri Izaija 54:13.)

18., 19. a) Kako danes dobivamo praktične smernice za oznanjevanje? b) Zakaj na naših shodih pojemo? (Glej okvir »‚Petje o resnici‘«.)

¹⁸ Službeni shod. Že leta 1919 so potekali shodi, na katerih so organizirali oznanjevanje, vendar jih takrat niso obiskovali vsi člani občine. Udeležili so se jih samo tisti, ki so neposredno sodelovali pri razdeljevanju literature. Večino leta 1923 pa so imeli službeni shod enkrat mesečno in navzoč je bil ves razred oziroma občina. Do leta 1928 so bile občine spodbujene, naj imajo službeni shod vsak teden. Leta 1935 je angleški Stražni stolp vse občine spodbudil, naj program službenega shoda temelji na gradivu iz Vodnika (kasneje imenovan Informator, še kasneje pa Naša kraljestvena strežba). Ta shod je kmalu postal sestavni del programa vsake občine.

¹⁹ Danes dobivamo praktične smernice za oznanjevanje na našem shodu med tednom. (Mat. 10:5–13) Ali prejemaš osebni izvod delovnega zvezka? Če da, ali ga preučiš in na oznanjevanju upoštevaš v njem zapisane predloge?

Najpomembnejši shod v letu

20.–22. a) Zakaj se spominjamo Jezusove smrti? b) Kako ti koristi to, da si vsako leto navzoč na spominski slovesnosti?

²⁰ Jezus je svojim sledilcem naročil, naj se do njegovega prihoda spominjajo njegove smrti. Podobno kot pasha je tudi slovesnost v spomin na Kristusovo smrt dogodek, ki ga obhajamo enkrat na leto. (1. Kor. 11:23–26) Ta shod vsako leto pritegne na milijone ljudi. Maziljenci se ob tej priložnosti spomnijo prednosti, ki jo imajo, namreč, da so sodediči Kraljestva. (Rim. 8:17) Drugim ovcam pa se poglobi spoštovanje do Kralja Božjega kraljestva in okrepi odločenost, da mu bodo ostale zvestovdane. (Jan. 10:16)

²¹ Brat Russell in njegovi sodelavci so se zavedali, kako pomembno je obhajati Gospodovo večerjo. Vedeli so tudi, da bi jo morali obhajati samo enkrat na leto. V aprilski izdaji angleškega Stražnega stolpa iz leta 1880 je pisalo: »Že nekaj let imamo mnogi v Pittsburghu navado [. . .] spominjati se pashe [spominske slovesnosti] in jesti simbola, ki predstavljata telo našega Gospoda in njegovo kri.« Kmalu so del spominske slovesnosti postala zborovanja. Prvo poročilo glede števila navzočih in krščenih na takšnem dogodku je iz leta 1889. Takrat je bilo 225 navzočih in 22 oseb se je krstilo.

²² Danes obhajanju spominske slovesnosti ne sledi več zborovalni program, še vedno pa vse v svoji okolici vabimo, da se nam pri tem dogodku pridružijo v krajevni kraljestveni dvorani ali kakem drugem, najetem prostoru. Leta 2013 je Jezusovo smrt obhajalo več kot 19 milijonov ljudi. Štejemo si v čast, da smo lahko navzoči na spominski slovesnosti in da tudi druge spodbujamo, naj se nam pridružijo pri tem najsvetejšem dogodku! Ali si vneto prizadevaš, da bi vsako leto na spominsko slovesnost povabil kar največ ljudi?

Kaj odkriva naše stališče

23. Kako gledaš na zapoved, naj se zbiramo?

²³ Zvestim Jehovovim služabnikom zapoved glede zbiranja ni v breme. (Heb. 10:24, 25; 1. Jan. 5:3) Kralju Davidu je bilo denimo v veselje hoditi v Jehovovo hišo, da bi tam častil Jehova. (Ps. 27:4) Še zlasti se je veselil tega, da je častil Jehova skupaj z drugimi, ki so imeli radi Boga. (Ps. 35:18) Pomisli tudi na Jezusa. Že kot otrok si je močno želel biti v hiši, kjer so častili njegovega Očeta. (Luk. 2:41–49)

24. Kaj vse pokažemo z obiskovanjem naših shodov?

²⁴ Z obiskovanjem shodov pokažemo, da imamo radi Jehova in da želimo krepiti sovernike. Pokažemo tudi veliko željo, da se naučimo živeti kot podložniki Božjega kraljestva. Takšen pouk pa je tudi glavni namen naših shodov, zborov in zborovanj. Poleg tega nam naši shodi pomagajo, da si pridobimo spretnost in moč, ki ju potrebujemo, da lahko vztrajamo pri najpomembnejšem delu, ki ga danes vodi Božje kraljestvo – pri pridobivanju in poučevanju učencev kralja Jezusa Kristusa. (Beri Matej 28:19, 20.) Če imamo močno željo, da se zbiramo s soverniki, nedvomno kažemo, da je Božje kraljestvo za nas resnično. Da bi le vedno cenili naše shode!