»V usta sem ti položil svoje besede«

1., 2. Zakaj si pripravljen verjeti temu, kar bereš v Bibliji?

»OBSTAJA prijatelj, ki je zvestejši od brata.« (Preg. 18:24) Ali si že kdaj okusil resničnost teh navdihnjenih besed? Na to, kar ti pove pravi prijatelj, se lahko zaneseš. Ko ti pove nekaj dobrega ali pa ti pojasni, kaj bo naredil, mu verjameš. Če te opozori, da bi bilo treba kaj spremeniti, njegov nasvet verjetno sprejmeš in ukrepaš. Doslej se je vedno izkazalo, da ima v mislih to, kar je dobro zate, tudi takrat, ko ti svetuje. Hoče, da bi ti šlo dobro. In če boš tudi ti tako ravnal z njim, bo vajino prijateljstvo trajno.

² V marsikaterem pogledu bi za može, ki jih je Bog uporabil za pisanje biblijskih knjig, lahko rekli, da so takšni prijatelji. Verjameš lahko vsemu, kar ti povejo. Prepričan si lahko, da je to, kar rečejo, v tvoje dobro. Staroveški Izraelci bi morali imeti takšen odnos do ljudi, ki so »govorili od Boga, kakor jih je vodil sveti duh«. (2. Pet. 1:20, 21) Bog je za pisanje najobsežnejše preroške knjige uporabil Jeremija, ki je poleg tega napisal tudi Žalostinke in še dve drugi biblijski knjigi.

3., 4. Kako nekateri gledajo na Jeremijevo knjigo in na Žalostinke in zakaj je ta predstava napačna? Ponazori.

³ Morda si opazil, da nekateri bralci Biblije menijo, da Jeremijevo pisanje ni zanje. Mogoče se jim dozdeva, da so v Jeremijevi knjigi in v Žalostinkah zapisana le grozeča svarila in mračne napovedi.a Toda ali je takšen pogled na ti dve knjigi stvaren?

⁴ Res je, da Jeremija s svojim pisanjem človeka postavi pred gola dejstva, vendar, kot sam veš, je to prav tisto, kar včasih naredi prijatelj. Tudi Jezus ni molčal, ko so njegovi prijatelji, apostoli, pokazali napačno stališče, ampak jim je jasno povedal, kaj je prav. (Mar. 9:33–37) Vseeno je bilo njegovo glavno sporočilo pozitivno in je razkrivalo, kako si lahko človek pridobi Božje odobravanje in okusi prihodnjo srečo. (Mat. 5:3–10, 43–45) Podobno je z Jeremijevim pisanjem, ki je del »celotnih Svetih spisov«, ki so koristni za »popravljanje«. (2. Tim. 3:16) Jeremija je jasno napisal, kako Bog gleda na tiste, ki so trdili, da mu služijo, vendar so v resnici ravnali hudobno in so si zaslužili, da okusijo posledice svojega ravnanja. Kljub temu najdemo v Jeremijevi knjigi in v Žalostinkah sporočilo o upanju in izvemo, kako lahko doživimo srečno prihodnost. Jeremija je zapisal tudi prerokbe o tem, kako bo Bog poskrbel za izpolnitev svojega namena, in mi danes smo neposredno vpleteni v izpolnitev teh prerokb. Poleg tega boš v teh dveh knjigah našel misli, ki so pozitivne in spodbudne. (Beri Jeremija 31:13, 33; 33:10, 11; Žalostinke 3:22, 23.)

5. Kako vse je za nas koristno Jeremijevo pisanje?

⁵ Naša trenutna sreča med Božjim ljudstvom kot tudi naši obeti za prihodnost so povezani s tem, kar je pisal Jeremija. Zgled tega je naša zedinjena bratovščina. Jeremijevo pisanje nam lahko pomaga okrepiti bratske vezi in upoštevati nasvet apostola Pavla: »Bratje, še naprej se veselite, popravljajte svoje razmišljanje, sprejemajte tolažbo, bodite soglasni, prizadevajte si za mir, in Bog ljubezni in miru bo z vami.« (2. Kor. 13:11) Jeremijevo pisanje je prav tako neposredno povezano s sporočilom, ki ga oznanjujemo. Čeprav drugim govorimo o zadnjih dnevih in svarimo pred bližajočim se koncem te stvarnosti, je naše sporočilo še vedno pozitivno in vliva upanje. Poleg tega je to, kar je pisal Jeremija, zelo koristno v našem vsakdanu. Med našimi okoliščinami ter njegovim življenjem in sporočilom je veliko vzporednic. Da bi razumeli v kakšnem smislu, razmislimo o okoliščinah in nalogi tega zglednega preroka, ki mu je Bog rekel »Glej, v usta sem ti položil svoje besede«. (Jer. 1:9)

6., 7. Zakaj smo lahko prepričani, da se je Bog zanimal za Jeremija, in kakšne so bile razmere, ko se je Jeremija rodil?

⁶ Mož in žena, ki pričakujeta otroka, pogosto razmišljata o njem. Kakšen bo in kaj bo počel v življenju? Kaj ga bo zanimalo, kakšno kariero bo imel in kaj bo dosegel? Tudi tvoji starši so verjetno razmišljali o teh stvareh. In gotovo je bilo tako tudi z Jeremijevimi starši. Toda Jeremija je bil nekaj posebnega. Zakaj? Stvarnik vesolja se je posebej zanimal za to, kakšno bo njegovo življenje in kaj bo delal. (Beri Jeremija 1:5.)

⁷ Da, še preden se je Jeremija rodil, je Jehova videl, da bo primeren za preroka. Jehova se je izjemno zanimal za dečka, ki naj bi se rodil v duhovniški družini, ki je živela severno od Jeruzalema. To je bilo sredi sedmega stoletja pr. n. št., ki za Judovo ni bil prijeten čas, saj je takrat vladal hudobni kralj Manase. (Glej stran 19.) Ta je večji del svojega 55-letnega kraljevanja delal to, kar je bilo slabo v Jehovovih očeh. Njegov sin Amon je ubral podobno pot. (2. kra. 21:1–9, 19–26) Z naslednjim kraljem pa je prišlo do dramatičnega preobrata. Kralj Josija je iskal Jehova. Do svojega 18. leta je iz dežele odpravil malikovanje. To je gotovo razveselilo Jeremijeva starša. In prav med Josijevim vladanjem je Bog postavil njunega sina za preroka. (2. krn. 34:3–8)

BOG SI IZBERE ZASTOPNIKA

8. Katero nalogo je dobil Jeremija in kako se je odzval?

⁸ Ne vemo, koliko je bil Jeremija star, ko mu je Bog rekel: »Postavil sem te za preroka narodom.« Morda je bil star blizu 25 let, to je bila starost, pri kateri so leviti lahko nastopili s prvim delom duhovniške službe. (4. Mojz. 8:24) Kakor koli že, Jeremija je odgovoril: »Oh, Vrhovni gospod Jehova! Glej, jaz ne znam govoriti, saj sem še otrok.« (Jer. 1:6) Pomisleke je morda imel zato, ker je menil, da je premlad ali premalo usposobljen za to odgovorno in resno nalogo pa tudi za javno nastopanje, ki se je pričakovalo od preroka.

9., 10. Kakšne so bile razmere, ko je Jeremija nastopil kot prerok, in zakaj je sčasoma njegova naloga postala strašljiva?

⁹ Jeremija je bil postavljen za preroka v času, ko je kralj Josija odpravljal gnusno krivo čaščenje in spodbujal k pravemu čaščenju. Ne glede na to, koliko stikov sta imela Jeremija in Josija, so bile takratne razmere očitno ugodne za pravega preroka. Na začetku Josijevega vladanja sta delovala še preroka Zefanija in Nahum.b Med Josijevim vladanjem je služila tudi prerokinja Hulda, ki pa je za deželo napovedala slabe čase. In njene napovedi so se izpolnile še med Jeremijevim življenjem. (2. kra. 22:14) Pravzaprav se je včasih zgodilo, da so morali Jeremija njegovi prijatelji, na primer Ebed Meleh in Baruh, iztrgati iz rok smrti ali pa ga obvarovati pred maščevalnimi sovražniki.

¹⁰ Kako bi se počutil, če bi ti Bog rekel, da je tebe osebno postavil za preroka, ki mora razglasiti ostro sporočilo? (Beri Jeremija 1:10.) Razmisli samo o eni stvari, ki jo je Jeremija moral razglasiti. Leta 609 pr. n. št. so babilonske vojaške sile prodirale proti Jeruzalemu. Kralj Zedekija je upal, da mu bo Bog po Jeremiju sporočil kakšno dobro novico. Toda Božje sporočilo ni imelo takšne vsebine. (Beri Jeremija 21:4–7, 10.)

ČLOVEK KAKOR MI

11. Zakaj bi se Jeremiju dobljena naloga lahko zdela težka in kakšno zagotovilo je dobil?

¹¹ Predstavljaj si, da bi mi morali razglašati žgoče obsodbe zoper hudobne kralje, pokvarjene duhovnike in krive preroke. Prav to je moral delati Jeremija. Vendar ga je Bog pri tem podpiral, kakor podpira nas danes. (Jer. 1:7–9) Zaupal je v mladega Jeremija in ga opogumil z besedami: »Danes sem te naredil za utrjeno mesto in železen steber in bakreno obzidje proti vsej deželi, proti Judovim kraljem, proti njegovim knezom, proti njegovim duhovnikom in proti ljudstvu dežele. Bojevali se bodo proti tebi, vendar te ne bodo premagali, saj ‚sem jaz s teboj,‘ govori Jehova, ‚da te rešujem‘.« (Jer. 1:18, 19)

12. Zakaj se lahko poistovetimo z Jeremijem?

¹² Nikar ne mislimo, da je bil Jeremija nekakšen nadčlovek – bil je človek kakor mi. Poleg tega je treba omeniti, da obstaja, čeprav je Jeremija živel v drugačni dobi, nekaj podobnosti med okoliščinami, s katerimi se je srečeval on in s katerimi se srečujemo mi. Pri vsakdanjih in občinskih dejavnostih prihajamo v stik z različnimi ljudmi in tudi Jeremija je imel opravka s tistimi okoli sebe. To se vse navezuje na to, kaj se lahko naučimo od Jeremija, ki je bil podobno kot prerok Elija »človek, ki je čutil kakor mi«. (Jak. 5:17) Razmislimo le o nekaj rečeh, ki se jih lahko naučimo od Jeremija.

13., 14. Zakaj utegnejo nekateri kristjani najti sebe v tem, kar je doživel Jeremija, kot je prikazano na 10. strani?

¹³ Mar ni že vsak od nas v življenju doživel vzponov in padcev? Enako je bilo z Jeremijem. Nekoč ga je ugledni duhovnik Pašhur udaril in ga dal vkleniti v klado. Jeremija je bil več ur vpet v leseno pripravo, ki je verjetno oklepala njegove noge, roke in vrat, tako da je bil ves skrivljen. Poleg bolečin je gotovo moral prenašati še to, da so se mu nasprotniki posmehovali. Kaj misliš, ali bi ti uspelo prenašati zlobno posmehovanje in celo fizično zlorabljanje? (Jer. 20:1–4)

¹⁴ Če upoštevamo, v kakšnem položaju je bil Jeremija, ni presenetljivo, da je rekel: »Preklet naj bo dan, ko sem se rodil! [. . .] Zakaj sem prišel iz maternice, da bi gledal trud in žalost in da bi se moji dnevi končali v sramoti?« (Jer. 20:14–18) Obup mu očitno ni bil neznanec. Ali si se že kdaj počutil tako obupanega, da si dvomil o tem, ali si sploh kaj vreden, o smiselnosti svojega dela, o tem, ali se je še vredno truditi? Vsem, ki so se jim kdaj porajali takšni občutki, lahko koristi to, da bolje razumejo, kaj je doživljal Jeremija in kako so se stvari iztekle zanj.

15. Zakaj nam lahko koristi to, da se zavedamo, da se je Jeremijevo razpoloženje spreminjalo?

¹⁵ Besede, polne obupa, ki smo jih prebrali v Jeremiju 20:14–18, je Jeremija povedal takoj za tem, ko je rekel, da naj pojemo Jehovu in ga hvalimo. (Beri Jeremija 20:12, 13.) Ali si pri sebi kdaj opazil, da se ti razpoloženje precej hitro spreminja? Ta trenutek si zelo srečen, že naslednjega pa malodušen. V Jeremijevi zgodbi lahko verjetno vsak od nas najde zase nekaj poučnega. Jasno je, da je imel Jeremija normalna človeška občutja, kot jih imamo mi. Zato nam bo verjetno zelo koristilo, če bomo preučili, kako je ta mož, ki ga je Stvarnik na mogočen način uporabil kot svojega zastopnika, ravnal in se odzival. (2. krn. 36:12, 21, 22; Ezra 1:1)

16. Za koga vse utegne biti zanimivo to, da je bilo Jeremiju naročeno, naj ostane samski?

¹⁶ Še en razlog, zakaj se nekateri lahko poistovetijo z Jeremijem, je povezan z njegovim samskim stanom. Bog mu je naročil nekaj nenavadnega in morda tudi težavnega. Rekel mu je, naj se ne poroči. (Beri Jeremija 16:2.) Zakaj mu je to naročil in kako je to vplivalo na Jeremija? Kaj bi lahko v tem poročilu našli zase bratje in sestre, ki so samski bodisi zaradi osebne odločitve bodisi zaradi okoliščin? Ali je v Božjih besedah Jeremiju kaj takega, o čemer naj bi razmišljali Priče, ki so poročeni, a nimajo »sinov in hčera«? Kaj pa tisti zakonci, ki imajo otroke? Kako lahko poročilo o Jeremiju pomaga tebi?

17. K razmišljanju o čem nas utegnejo spodbuditi prerokove besede, zapisane v Jeremiju 38:20?

¹⁷ Zanimivo je, da je Jeremija nekoč kralju, ki je takrat vladal na Judovem, prigovarjal: »Ti le poslušaj, prosim, Jehovov glas v tem, kar ti govorim, pa se ti bo dobro godilo in bo tvoja duša živela.« (Jer. 38:20) V tem poročilu najdemo odlične smernice za naše odnose z drugimi. To zajema stike z ljudmi, ki še ne hodijo po Jehovovih poteh, vendar pa jim mi lahko pomagamo. Poleg tega nam je lahko za vodilo tudi Jeremijevo ravnanje s tistimi, ki so ubogali Boga. Da, od Jeremija se lahko veliko naučimo.

KAJ NAS ČAKA V TEJ KNJIGI?

18., 19. S katerih vidikov bi se lahko lotili preučevanja Jeremijeve knjige in Žalostink?

¹⁸ Ta publikacija ti bo pomagala preučiti Jeremijevo knjigo in Žalostinke ter najti v njima pouk zase. Zakaj? Apostol Pavel je po navdihnjenju napisal: »Celotni Sveti spisi so navdihnjeni od Boga in koristni za poučevanje, opominjanje, popravljanje, za vzgajanje v pravičnosti.« (2. Tim. 3:16) To velja tudi za pravkar omenjeni biblijski knjigi.

¹⁹ Seveda bi Jeremijevo knjigo in Žalostinke lahko obravnavali z različnih koristnih vidikov. Tako bi na primer lahko preučili vrstico za vrstico in pri tem skušali razumeti ozadje ali pomen posamezne vrstice. Lahko bi se osredotočili na dejanske vzporednice – posameznike in dogodke iz Jeremijeve knjige in Žalostink bi lahko primerjali s sodobnimi zgledi ali dogodki. (Primerjaj Jeremija 24:6, 7; 1. Korinčanom 3:6.) Druga metoda bi lahko bila, da bi preučili zgodovinsko okolje in dogodke, ki jih knjigi osvetljujeta. (Jer. 39:1–9) Pravzaprav je do določene mere potrebno nekaj takšnih informacij, če hočemo, da bi nas preučevanje Jeremijeve knjige in Žalostink duhovno obogatilo. Zato bomo v 2. poglavju z naslovom »Prerok, ki je služil ‚v zadnjih dneh‘« skušali dobiti sliko zgodovinskega obdobja, v katerem je živel Jeremija, in tega, kako je Bog vodil stvari.

20. S katerega vidika bomo obravnavali Jeremijevo knjigo in Žalostinke v tej publikaciji?

²⁰ Toda ta publikacija je v glavnem zasnovana drugače. Jeremijevo knjigo in Žalostinke bomo obravnavali kot Božji dar, ki nam danes pomaga živeti krščansko. (Titu 2:12) Prav zares bomo spoznali, da ti knjigi vsebujeta obilo informacij, ki so koristne »za poučevanje«. V njiju najdemo praktične nasvete in zglede, ki nam bodo pomagali spoprijeti se z različnimi izzivi v življenju in jim tudi biti kos. To velja, najsibo da smo samski, poročeni, starešine, pionirji, gospodinje, šolarji ali pa tisti, ki preživljamo družino. Vsak od nas bo našel v teh navdihnjenih knjigah Božjo pomoč, da bi bil »usposobljen za vsako dobro delo«. (2. Tim. 3:17)

21. Zakaj se veseliš preučevanja te publikacije?

²¹ Medtem ko boš preučeval posamezna poglavja v tej publikaciji, bodi pozoren, katere misli bi lahko uporabil. Nobenega dvoma ni, da bosta Jeremijeva knjiga in knjiga Žalostinke dali težo Pavlovim besedam: »Vse [. . .], kar je bilo prej napisano, je bilo napisano nam v pouk, da bi po svoji zdržljivosti in po tolažbi iz Svetih spisov imeli upanje.« (Rim. 15:4)