»Soglasno smo se odločili«

1., 2. a) Pred katerima pomembnima vprašanjema se je znašel vodstveni organ v prvem stoletju? b) Kaj je tem bratom pomagalo sprejeti pravilno odločitev?

V SOBI se občuti napeto pričakovanje. Apostoli in starešine, zbrani tu v Jeruzalemu, se gledajo med sabo. Čutijo, da so prišli do odločilnega trenutka. Glede obrezovanja sta se pojavili pomembni vprašanji: Ali naj bi se kristjani ravnali po Mojzesovem Zakoniku? Ali bi morala biti med kristjani judovskega in nejudovskega porekla kakšna razlika?

² Ti vodilni bratje so pregledali že veliko dokazov. Zdaj premišljujejo o prerokbah iz Božje Besede in o osebnih pripovedih, ki so prepričljiv dokaz Jehovovega blagoslova. Povedali so vse, kar si mislijo o tej zadevi. Dokazov glede tega spornega vprašanja je zelo veliko. Jehovov duh očitno kaže pravo smer. Ali se bodo ti bratje odzvali na to vodstvo?

3. Kako nam lahko koristi pregledovanje poročila iz 15. poglavja Apostolskih del?

³ Če bodo hoteli sprejeti vodstvo duha, bodo tokrat potrebovali res pravo vero in pogum. Tvegajo, da bodo judovski verski voditelji do njih še bolj sovražni. Grozi pa jim tudi to, da se jim bodo uprli nekateri znotraj občine, ki hočejo, da bi Božje ljudstvo spet živelo po Mojzesovem Zakoniku. Kaj bo naredil vodstveni organ? Poglejmo. Med pregledovanjem tega poročila bomo videli, kako so ti bratje dali zgled, ki ga posnema današnji Vodstveni organ Jehovovih prič. Njihov zgled bi morali posnemati tudi mi, ko se znajdemo pred raznimi odločitvami in izzivi.

»To se ujema tudi s tem, kar piše v Preroških spisih« (Apd. 15:13–21)

4., 5. Katere preroške besede je citiral Jakob?

⁴ Učenec Jakob, Jezusov polbrat, je spregovoril.a Videti je, da je bil ob tej priložnosti prav on tisti, ki je predsedoval temu sestanku. Povzel je to, k čemur so se očitno nagibali člani vodstvenega organa kot celota. Zbranim moškim je rekel: »Símeon nam je natančno opisal, kako je Bog zdaj posvetil pozornost narodom, da bi izmed njih zbral ljudstvo, ki bo nosilo njegovo ime. To se ujema tudi s tem, kar piše v Preroških spisih.« (Apd. 15:14, 15)

⁵ Govor, ki ga je imel Simeon oziroma Simon Peter, in dokazi, ki sta jih navedla Barnaba in Pavel, so Jakoba verjetno spomnili na vrstice iz Svetih spisov, ki so osvetljevale obravnavano temo. (Jan. 14:26) Jakob je potem, ko je omenil, da se navedena dejstva ujemajo s tem, »kar piše v Preroških spisih«, citiral besede iz Amosa 9:11, 12. Amosovo knjigo so uvrščali v del Hebrejskih spisov, ki so mu običajno rekli »Preroški spisi«. (Mat. 22:40; Apd. 15:16–18) Opazimo lahko, da se besede, ki jih je citiral Jakob, nekoliko razlikujejo od tistih, ki jih danes najdemo v Amosovi knjigi. Jakob je verjetno citiral iz Septuaginte, grškega prevoda Hebrejskih spisov.

6. Kako so Sveti spisi osvetlili obravnavano temo?

⁶ Jehova je po preroku Amosu napovedal, da bo prišel čas, ko bo na novo zgradil »Davidovo hišo«, kar pomeni, da bo Davidovemu potomcu izročil kraljevsko oblast in ustanovil Mesijansko kraljestvo. (Ezek. 21:26, 27) Ali to pomeni, da bo Jehova spet namenjal pozornost samo narodu naravnih Judov? Ne. V prerokbi še piše, da bodo »ljudje iz vseh narodov« zbrani skupaj kot »ljudje, ki se bodo imenovali z mojim [Božjim] imenom«. Ne pozabimo, da je Peter malo pred tem rekel: »[Bog] med nami [kristjani judovskega porekla] in njimi [verniki nejudovskega porekla] ni naredil nobene razlike, ampak je tudi njim zaradi njihove vere očistil srce.« (Apd. 15:9) Povedano drugače, Bog želi, da bi dediči Kraljestva postali Judje in Nejudje. (Rim. 8:17; Efež. 2:17–19) Navdihnjene prerokbe nikjer ne namigujejo, da bi se morali verniki nejudovskega porekla pred tem obrezati oziroma spreobrniti v judovstvo.

7., 8. a) Kaj je Jakob predlagal? b) Kako naj bi razumeli Jakobove besede?

⁷ Jakob je na podlagi dokazov iz Svetih spisov in prepričljivih pričevanj, ki jih je slišal, predlagal naslednje: »Zato menim, da ljudem iz drugih narodov, ki želijo služiti Bogu, ne bi smeli povzročati težav, ampak bi jim morali napisati, naj se vzdržujejo vsega, kar je povezano z malikovanjem, spolne nemorale, zadavljenih živali in krvi. Že od davnih časov so po vseh mestih takšni, ki oznanjajo, kaj je Mojzes napisal, saj se njegovi spisi vsak šábat glasno berejo v sinagogah.« (Apd. 15:19–21)

⁸ Ali je Jakob prekoračil svoja pooblastila, ki jih je morda imel kot predsedujoči tega sestanka, in samovoljno odločil, kaj naj bi vodstveni organ storil? Nikakor ne! Besedi »zato menim« kažeta, da ni skušal prevladati nad temi brati, ampak da jim je na podlagi slišanih dokazov in tega, kar je o tej zadevi pisalo v Svetih spisih, zgolj predlagal, kako naj bi ravnali.

9. Kakšne koristi je prinesel Jakobov predlog?

⁹ Ali je bil Jakobov predlog dober? Očitno je bil, saj so ga kasneje apostoli in starešine sprejeli. In kakšne koristi je to prineslo? Po eni strani to, kar je predlagal, kristjanom nejudovskega porekla ne bi povzročalo »težav«, ki bi jih sicer imeli, če bi se od njih zahtevalo, da upoštevajo Mojzesov Zakonik. (Apd. 15:19) Po drugi strani pa bi se s takšno odločitvijo pokazalo spoštovanje do vesti kristjanov judovskega porekla, ki so dolga leta poslušali, kako se Mojzesovi »spisi vsak šábat glasno berejo v sinagogah«.b (Apd. 15:21) Sprejetje tega predloga bi utrdilo vezi med kristjani judovskega in nejudovskega porekla. Predvsem pa bi se s tem razveselilo Boga Jehova, saj bi to bilo v skladu z njegovim namenom, ki je postajal vse jasnejši. To bi bila res odlična rešitev problema, ki je ogrožal mir in enotnost celotne občine Božjega ljudstva. Hkrati pa je to tudi odličen zgled za današnjo krščansko občino.

10. Kako današnji Vodstveni organ posnema zgled vodstvenega organa iz prvega stoletja?

¹⁰ Že v prejšnjem poglavju smo omenili, da današnji Vodstveni organ Jehovovih prič vedno išče vodstvo pri Jehovu, Vrhovnem vladarju vsega vesolja, in pri Jezusu Kristusu, ki je glava občine, podobno kot je to delal vodstveni organ iz prvega stoletja.c (1. Kor. 11:3) Kako to dela? Albert D. Schroeder, ki je bil član Vodstvenega organa od leta 1974 do marca 2006, ko je končal svojo zemeljsko pot, je pojasnil: »Vodstveni organ prične sestanek, ki ga ima vsako sredo, z molitvijo, v kateri prosi Jehova za vodstvo njegovega duha. Res si zelo prizadeva, da je vsaka obravnavana zadeva in vsaka odločitev v skladu z Božjo Besedo, Svetim pismom.« Podobno je Milton G. Henschel, dolgoletni član Vodstvenega organa, ki je svojo zemeljsko pot končal marca 2003, diplomantom 101. razreda Watchtowerjeve biblijske šole Gilead postavil naslednje ključno vprašanje: »Ali je na zemlji še kakšna organizacija, ki pri odločanju o pomembnih stvareh upošteva Božjo Besedo, Sveto pismo?« Odgovor je očiten.

»Pošljejo dva brata, ki so ju izbrali izmed sebe« (Apd. 15:22–29)

11. Kako je vodstveni organ svojo odločitev sporočil občinam?

¹¹ Vodstveni organ v Jeruzalemu je v zvezi z vprašanjem obreze sprejel soglasno odločitev. Ampak da bi bili bratje v občinah enotni, so jim morali to odločitev sporočiti na jasen, ljubeč in spodbuden način. Kako bi lahko to najbolje naredili? Poročilo nam pove: »Zatem so se apostoli in starešine, z vso občino vred, odločili, da v Antiohíjo skupaj s Pavlom in Bárnabom pošljejo dva brata, ki so ju izbrali izmed sebe. To sta bila Juda, imenovan tudi Bársaba, in Sila, ki sta bila vodilna med brati.« Poleg tega so napisali pismo in ga dali tem bratom, da bi se prebralo v vseh občinah v Antiohiji, Siriji in Kilikiji. (Apd. 15:22–26)

12., 13. Kaj dobrega je vodstveni organ dosegel s tem, da je poslal a) Juda in Sila? b) pismo?

¹² Juda in Sila sta bila kot »vodilna med brati« povsem usposobljena, da zastopata vodstveni organ. Ker so bili na pot poslani štirje bratje, je bilo jasno, da pri njihovem sporočilu ni šlo zgolj za odgovor na vprašanje glede obreze, ampak za izrecne smernice vodstvenega organa. Prisotnost Juda in Sila, »bratov, ki so ju izbrali«, naj bi prispevala k temu, da bi se med kristjani judovskega porekla, ki so bili v Jeruzalemu, in kristjani nejudovskega porekla po drugih občinah spletle tesne vezi. To je bila res modra in ljubeča odločitev! Nedvomno je pripomogla k miru in enotnosti med Božjim ljudstvom.

¹³ V pismu so bila za kristjane nejudovskega porekla napisana jasna navodila, ki se niso nanašala samo na obrezo, ampak tudi na to, kaj morajo delati, da bi jih Jehova sprejel in blagoslovil. V najpomembnejšem delu pisma je pisalo: »S pomočjo svetega duha smo namreč prišli do sklepa, da vam ne bomo naložili nobenega drugega bremena razen naslednjih nujnih reči: vzdržujte se tega, kar je bilo žrtvovano malikom, krvi, zadavljenih živali in spolne nemorale. Če se boste tega dosledno izogibali, vam bo šlo dobro. Lep pozdrav!« (Apd. 15:28, 29)

14. Kako je mogoče, da je v današnjem razdeljenem svetu Jehovovo ljudstvo enotno?

¹⁴ Danes smo Jehovove priče, ki nas je več kot 8.000.000 in smo organizirane v več kot 100.000 občin po vsej zemlji, enotne v verovanju in ravnanju. Kako smo lahko tako enotni, še posebej če upoštevamo, da je današnji svet poln nemirov in vplivov, ki delujejo razdiralno? V glavnem je enotnost rezultat jasnih in odločnih smernic, ki jih Jezus Kristus kot glava občine daje po »zvestem in preudarnem sužnju«, po Vodstvenem organu. (Mat. 24:45–47) Med svetovno bratovščino pa vlada enotnost tudi zato, ker voljno upošteva navodila tega organa.

»Razveselili so se, ker je bilo [pismo] tako spodbudno« (Apd. 15:30–35)

15., 16. Kako so se stvari, povezane z vprašanjem obreze, razpletle in katera dejavnika sta prispevala k temu?

¹⁵ Poročilo iz Apostolskih del nam v nadaljevanju pove, da so bratje, ki so bili poslani iz Jeruzalema, prišli v Antiohijo, kjer so »zbrali vse učence in jim predali pismo«. Kako so se učenci odzvali na smernice iz pisma vodstvenega organa? »Ko so ga prebrali, so se razveselili, ker je bilo tako spodbudno.« (Apd. 15:30, 31) Poleg tega sta Juda in Sila »brate s številnimi govori spodbudila in okrepila«. In v tem pogledu sta bila – podobno kot Barnaba, Pavel in drugi – upravičeno imenovana »preroka«, saj se je ta izraz nanašal na nekoga, ki je oznanjal oziroma objavljal Božjo voljo. (Apd. 13:1; 15:32; 2. Mojz. 7:1, 2)

¹⁶ Očitno je bilo, da je Jehova ves ta trud blagoslavljal, saj se je vprašanje glede obreze uspešno rešilo. Kaj je bilo ključno za to, da so se stvari tako dobro razpletle? Nedvomno to, da je vodstveni organ ob pravem času priskrbel jasne smernice, ki so temeljile na Božji Besedi in vodstvu svetega duha. K temu pa je prispevalo tudi to, da je te odločitve občinam sporočil na način, iz katerega je razvidno, da se je zanje ljubeče in osebno zanimal.

17. Kako današnji okrajni nadzorniki posnemajo zgled Pavla, Barnaba, Juda in Sila?

¹⁷ Po tem zgledu tudi današnji Vodstveni organ Jehovovih prič skrbi za to, da svetovna bratovščina prejema času primerne smernice. Odločitve, ki jih sprejme, občinam sporoči jasno in odkrito. Med drugim to naredi po okrajnih nadzornikih, ki obiskujejo občine. Ti požrtvovalni nadzorniki bratom in sestram sporočajo jasne napotke in jih ljubeče spodbujajo. Veliko časa posvetijo oznanjevanju, tako kot sta ga Pavel in Barnaba, ki sta »poučevala druge in skupaj s številnimi brati oznanjala dobro novico o Jehovovi besedi«. (Apd. 15:35) Posnemajo pa tudi Juda in Sila, ki sta »brate s številnimi govori spodbudila in okrepila«.

18. Kaj mora Božje ljudstvo delati, da bi ga Jehova še naprej blagoslavljal?

¹⁸ Kaj pa občine po svetu? Kaj jim bo v današnjem razdeljenem svetu pomagalo še naprej uživati mir in enotnost? Spomnimo se, da je prav učenec Jakob kasneje napisal: »Modrost, ki je od zgoraj, je predvsem čista. Poleg tega si prizadeva za mir, je razumna, pripravljena ubogati [...]. Pravilno ravnanje obrodi v miroljubnih razmerah sad tistim, ki si prizadevajo za mir.« (Jak. 3:17, 18) Ne vemo, ali je imel Jakob pri tem v mislih sestanek v Jeruzalemu. Toda iz dogodkov, ki smo jih pregledali v 15. poglavju Apostolskih del, je jasno, da Jehova svoje ljudstvo blagoslavlja samo, če med njegovimi služabniki vladata enotnost in sodelovanje.

19., 20. a) Iz česa se je jasno videlo, da sta v antiohijski občini vladala mir in enotnost? b) Čemu sta se lahko Pavel in Barnaba povsem posvetila?

¹⁹ To, da sta zdaj v antiohijski občini vladala mir in enotnost, je bilo več kot očitno. Tamkajšnji bratje se z Judom in Silom niso prepirali, ampak so se njunega obiska razveselili. V poročilu piše: »Z njimi sta preživela nekaj časa, in ko sta odhajala, so jima zaželeli, da se v miru vrneta v Jeruzalem k bratom, ki so ju poslali na to pot.«d (Apd. 15:33) Lahko smo prepričani, da so se tudi bratje v Jeruzalemu veselili, ko sta jim Juda in Sila po vrnitvi pripovedovala o svojem potovanju. Zaradi Jehovove nezaslužene dobrote je bila njuna naloga uspešno opravljena.

²⁰ Pavel in Barnaba, ki sta ostala v Antiohiji, sta se lahko povsem posvetila oznanjevanju, podobno kot to danes delajo okrajni nadzorniki, ko obiskujejo občine. (Apd. 13:2, 3) Za Jehovovo ljudstvo je to velik blagoslov! Kako pa je Jehova še naprej uporabljal in blagoslavljal ta goreča oznanjevalca dobre novice? To bomo videli v naslednjem poglavju.