Za občino je »nastopilo obdobje miru«

1., 2. S kakšnim namenom je Savel potoval v Damask?

ZAGRENJENI popotniki se bližajo Damasku. Tam nameravajo izpeljati svoj hudobni načrt. Osovražene Jezusove učence hočejo iztrgati iz njihovih domov, jih vkleniti, ponižati in zvleči v Jeruzalem pred sanhedrin, da bi jih ta kaznoval.

² Savel, vodja te drhali, je že sodeloval pri umoru.a Malo prej je z odobravanjem spremljal, kako so njegovi somišljeniki do smrti kamenjali Štefana, zvestega Jezusovega učenca. (Apd. 7:57–8:1) Toda ni mu dovolj, da se je spravil nad Jezusove sledilce, ki živijo v Jeruzalemu, zato jih začne preganjati tudi drugod. To nadležno ločino, znano po imenu »Pot«, hoče iztrebiti. (Apd. 9:1, 2; glej okvir »Savlova pooblastila v Damasku«.)

3., 4. a) Kaj se je zgodilo Savlu? b) Katera vprašanja bomo obravnavali?

³ Savla nenadoma obda bleščeča svetloba. Ko tisti, ki potujejo z njim, vidijo svetlobo, od začudenja onemijo. Savel oslepi in pade na tla. Nato zasliši glas iz nebes, ki mu pravi: »Savel, Savel, zakaj me preganjaš?« Savel osupel vpraša: »Gospod, kdo si?« Zasliši se: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš.« Odgovor ga verjetno preseneti. (Apd. 9:3–5; 22:9)

⁴ Kaj se lahko naučimo iz tega, kar je Jezus na začetku rekel Savlu? Kako nam lahko koristi to, da pregledamo dogodke, povezane s Savlovo spreobrnitvijo? Kaj se naučimo iz tega, kako je občina izkoristila obdobje miru, ki je nastopilo po tem, ko je Savel postal Jezusov učenec?

»Zakaj me preganjaš?« (Apd. 9:1–5)

5., 6. Kaj se lahko naučimo iz tega, kar je Jezus rekel Savlu?

⁵ Ko je Jezus ustavil Savla na poti v Damask, ga ni vprašal, zakaj preganja njegove učence. Kot je navedeno zgoraj, je rekel: »Zakaj me preganjaš?« (Apd. 9:4) Jezus trpi skupaj s tistimi, ki prestajajo preizkušnje. Tako je, kot če bi jih doživljal sam. (Mat. 25:34–40, 45)

⁶ Če te preganjajo, ker veruješ v Kristusa, bodi prepričan, da se Jehova in Jezus zavedata, kaj doživljaš. (Mat. 10:22, 28–31) Morda preizkušnja trenutno ne bo odpravljena. Ko je na primer Savel sodeloval pri Štefanovi usmrtitvi in vlačil zveste učence iz njihovih domov v Jeruzalemu, je Jezus to videl, vendar takrat ni posredoval. (Apd. 8:3) Kljub temu je Štefanu in drugim učencem pomagal, da so ostali zvesti, tako da jim je dal moč, ki jo je dobil od Jehova.

7. Kaj moraš narediti, da bi zdržal preganjanje?

⁷ Tudi tebi lahko uspe zdržati preganjanje, če narediš naslednje: 1. Odloči se, da boš ostal zvest, pa naj se zgodi kar koli. 2. Prosi Jehova za pomoč. (Fil. 4:6, 7) 3. Maščevanje prepusti Jehovu. (Rim. 12:17–21) 4. Zaupaj, da ti bo Jehova priskrbel moč, da boš vztrajal, dokler preizkušnje ne bo odstranil. (Fil. 4:12, 13)

»Savel, moj brat, k tebi me je poslal Gospod« (Apd. 9:6–17)

8., 9. Kakšne občutke je morda imel Ananija, ko je prejel nalogo?

⁸ Potem ko je Jezus Savlu odgovoril na vprašanje »Gospod, kdo si?«, mu je rekel: »Zdaj pa vstani in pojdi v mesto. Tam boš izvedel, kaj moraš narediti.« (Apd. 9:6) Slepega Savla so tisti, ki so potovali z njim, pospremili do njegovega prenočišča v Damasku, kjer se je nato tri dni postil in molil. Jezus je medtem o njem govoril z enim od svojih učencev v tem mestu. Ta učenec je bil Ananija in »je bil na dobrem glasu pri tamkajšnjih Judih«. (Apd. 22:12)

⁹ Samo pomisli, kakšne mešane občutke je verjetno imel Ananija! Glava občine, obujeni Jezus Kristus, ga je izbral za posebno nalogo in je glede tega osebno govoril z njim. Ananija se je čutil zelo počaščenega, toda naloga mu je hkrati vzbujala pomisleke. Ko mu je Jezus naročil, naj govori s Savlom, je odgovoril takole: »Gospod, od mnogih ljudi sem že slišal, koliko hudega je naredil ta človek tvojim svetim v Jeruzalemu. Sem je prišel s pooblastilom od višjih duhovnikov, da sme prijeti vse tvoje sledilce.« (Apd. 9:13, 14)

10. Kaj izvemo o Jezusu iz tega, kako je ravnal z Ananijem?

¹⁰ Ko je Ananija povedal, kaj ga skrbi, ga Jezus ni pokaral, ampak mu je dal jasno navodilo. Prav tako je spoštoval Ananijevo dostojanstvo s tem, da mu je povedal, zakaj hoče, da izpolni to nenavadno nalogo. Glede Savla mu je rekel: »Tega človeka sem izbral, da bo pričal o meni narodom pa tudi kraljem in Izraelcem. Jasno mu bom pokazal, kaj vse bo moral pretrpeti, ker bo oznanjal moje ime.« (Apd. 9:15, 16) Ananija je Jezusa takoj ubogal. Poiskal je preganjalca Savla in mu rekel: »Savel, moj brat, k tebi me je poslal Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti sem. Poslal me je, da bi se ti povrnil vid in bi se napolnil s svetim duhom.« (Apd. 9:17)

11., 12. Kaj se naučimo iz dogodkov, povezanih z Jezusom, Ananijem in Savlom?

¹¹ Iz dogodkov, povezanih z Jezusom, Ananijem in Savlom, se naučimo več stvari. Izvemo na primer, da Jezus dejavno usmerja oznanjevalsko delo, tako kot je obljubil. (Mat. 28:20) Res je, da danes ne vodi oznanjevanja tako, da bi govoril s posamezniki neposredno, ampak za to uporablja zvestega sužnja, ki ga je postavil nad svoje služabnike. (Mat. 24:45–47) Vodstveni organ pošilja oznanjevalce in pionirje, da poiščejo tiste, ki želijo izvedeti več o Kristusu. Kot smo omenili že v prejšnjem poglavju, mnogi od teh molijo za Božjo pomoč in potem jih obišče kdo od Jehovovih prič. (Apd. 9:11)

¹² Ananija je poslušno sprejel nalogo in je bil za to blagoslovljen. Ali ubogaš zapoved in temeljito pričuješ, tudi če ti je pri tem nelagodno? Nekateri se morda počutijo neprijetno, ko po hišah oznanjujejo neznancem. Drugim je izziv oznanjevati ljudem na njihovem delovnem mestu, na ulici, po telefonu ali po pismih. Ananija je premagal svoje strahove in je zaradi tega imel čast pomagati Savlu, da je ta dobil svetega duha.b Bil je uspešen, ker je zaupal Jezusu in je v Savlu videl bodočega brata. Tudi mi lahko premagamo svoje strahove, če kot Ananija zaupamo, da Jezus vodi oznanjevalsko delo, če se vživimo v ljudi in če celo v najbolj zastrašujočih posameznikih vidimo bodoče brate in sestre. (Mat. 9:36)

Začel je »oznanjevati, da je Jezus Božji Sin« (Apd. 9:18–30)

13., 14. V čem ti je Savel lahko za zgled, če preučuješ Sveto pismo, ampak še nisi krščen?

¹³ Savel je takoj upošteval, kar se je naučil. Ko se mu je povrnil vid, se je dal krstiti in pričel tesno sodelovati z učenci v Damasku. Ampak to še ni bilo vse. »Takoj je začel po sinagogah oznanjevati, da je Jezus Božji Sin.« (Apd. 9:20)

¹⁴ Morda preučuješ Sveto pismo, ampak še nisi krščen. Ali boš posnemal Savla in odločno upošteval to, kar se učiš? Savel je res bil priča Kristusovemu čudežu in to ga je nedvomno še dodatno spodbudilo k dejanjem, ampak tudi drugi so bili priča Jezusovim čudežem. Na primer, neka skupina farizejev je videla, kako je Jezus ozdravil moškega s hromo roko, in na splošno je veliko Judov vedelo, da je obudil Lazarja od mrtvih. Kljub temu so mnogi ostali ravnodušni, nekateri celo nasprotni. (Mar. 3:1–6; Jan. 12:9, 10) V nasprotju z njimi je Savla to spremenilo. Zakaj se je Savel odzval, ko pa se drugi niso? Ker je do Boga čutil večje strahospoštovanje kot do ljudi in ker je močno cenil usmiljenje, ki mu ga je izkazal Kristus. (Fil. 3:8) Če se boš podobno odzval, ti ne bo nič preprečilo, da bi začel oznanjevati in izpolnjevati pogoje za krst.

15., 16. Kaj je Savel delal v sinagogah v Damasku in kako so se na to odzvali tamkajšnji Judje?

¹⁵ Ali si lahko predstavljaš, kako so se odzvale množice, ko je Savel začel učiti o Jezusu v sinagogah? Ljudje so bili gotovo začudeni, šokirani in jezni. Spraševali so: »Ali ni ta tisti človek, ki je v Jeruzalemu grobo preganjal Jezusove sledilce?« (Apd. 9:21) Savel je pri tem, ko je pojasnjeval, zakaj je spremenil mnenje o Jezusu, »logično dokazoval, da je Jezus res Kristus«. (Apd. 9:22) Toda logika ni univerzalen ključ. Ne more odkleniti vsakega uma, vklenjenega v izročila, niti ne vsakega srca, vklenjenega v ponos. Vseeno Savel ni obupal.

¹⁶ Tri leta kasneje so se Judje v Damasku še vedno prerekali z njim. Nazadnje so ga skušali ubiti. (Apd. 9:23; 2. Kor. 11:32, 33; Gal. 1:13–18) Ko je Savel izvedel za zaroto, se je odločil, da neopazno odide iz mesta. Tako so ga ponoči v košari spustili skozi odprtino v mestnem obzidju. Luka opiše tiste, ki so Savlu takrat pomagali pobegniti, kot »njegove učence«. (Apd. 9:25) Iz tega bi se dalo razbrati, da se je v Damasku vsaj nekaj ljudi, ki so slišali Savla oznanjevati, na to odzvalo in začelo slediti Kristusu.

17. a) Kako se ljudje odzivajo na svetopisemsko resnico? b) Kaj vse bi morali še naprej delati in zakaj?

¹⁷ Ko si pričel svoji družini, prijateljem in drugim govoriti, kaj dobrega se učiš iz Svetega pisma, si morda pričakoval, da bodo vsi videli, kako logična je svetopisemska resnica, in da jo bodo zato sprejeli. Nekateri so se morda tako odzvali, ampak mnogi se niso. Morda je prišlo celo do tega, da so tvoji družinski člani s teboj ravnali kot s sovražnikom. (Mat. 10:32–38) Ampak še naprej si prizadevaj, da bi bil vse boljši v dopovedovanju na podlagi Svetega pisma, in se vedi krščansko. Če boš delal tako, bodo svoje mnenje sčasoma morda spremenili tudi tvoji nasprotniki. (Apd. 17:2; 1. Pet. 2:12; 3:1, 2, 7)

18., 19. a) Kako so se učenci odzvali, ko je Barnaba jamčil za Savla? b) Kako lahko posnemamo Barnaba in Savla?

¹⁸ Ko je Savel prišel v Jeruzalem, so učenci povsem razumljivo dvomili o njegovi trditvi, da je tudi on zdaj Jezusov sledilec. Toda potem ko je Barnaba jamčil zanj, so ga apostoli sprejeli, zatem pa je nekaj časa ostal z njimi. (Apd. 9:26–28) Savel je bil preudaren, vendar se dobre novice ni sramoval. (Rim. 1:16) Čeprav je bil Jeruzalem mesto, v katerem je sprožil val okrutnega preganjanja učencev Jezusa Kristusa, je zdaj tam pogumno oznanjeval. Judje v Jeruzalemu so zgroženi ugotovili, da je eden od tistih, ki so vodili preganjanje, prestopil na nasprotno stran, zato so ga skušali ubiti. »Ko so za to izvedeli bratje, so ga odpeljali v Cezarejo in ga od tam poslali v Tarz.« (Apd. 9:30) Savel se je podredil navodilom, ki jih je Jezus dal po občini. To je koristilo tako njemu kot občini.

¹⁹ Ali si opazil, da je Barnaba prevzel pobudo, da bi pomagal Savlu? To prijazno dejanje je gotovo prispevalo k temu, da sta ta goreča Jehovova služabnika postala dobra prijatelja. Ali podobno kot Barnaba rad podpiraš nove v občini tako, da z njimi sodeluješ na oznanjevanju in jim pomagaš duhovno napredovati? Za to boš bogato nagrajen. Morda si pred kratkim postal oznanjevalec dobre novice. Ali tako kot Savel sprejmeš pomoč drugih? Sodelovanje z izkušenejšimi oznanjevalci ti bo pomagalo bolj spretno oznanjevati, biti bolj vesel in splesti trajna prijateljstva.

»Veliko ljudi je začelo verovati« (Apd. 9:31–43)

20., 21. Kako so Božji služabniki v preteklosti dobro izkoristili obdobja miru in kako to delajo danes?

²⁰ Potem ko je Savel postal kristjan in varno pobegnil iz Jeruzalema, je »za občine po vsej Judeji, Galileji in Samaríji nastopilo obdobje miru«. (Apd. 9:31) Kako so učenci izkoristili te »dobre [...] čase«? (2. Tim. 4:2) Poročilo pravi, da so se »občine [...] krepile«. Apostoli in drugi odgovorni bratje so učencem krepili vero in jih vodili, medtem pa so učenci »s strahospoštovanjem služili Jehovu in prejemali spodbude svetega duha«. Peter je na primer ta čas izkoristil, da je okrepil učence v mestu Lida na Šaronski ravnini. Zaradi njegovega truda so mnogi, ki so živeli na tistem območju, »začeli verovati v Gospoda«. (Apd. 9:32–35) Učenci niso pustili, da bi jih premotili osebni interesi, ampak so skrbeli drug za drugega in oznanjevali dobro novico. To je prispevalo k temu, da so se občine »množile«.

²¹ Proti koncu 20. stoletja je v mnogih državah za Jehovove priče nastopilo podobno »obdobje miru«. Režimov, ki so desetletja zatirali Božje ljudstvo, naenkrat ni bilo več. Poleg tega oznanjevanje ponekod ni bilo več tako hudo preganjano oziroma ni bilo več prepovedano. Na desettisoče Prič je to priložnost izkoristilo za javno oznanjevanje in njihov trud je prinesel osupljive rezultate.

22. Kako lahko kar najbolj uporabiš svobodo, ki jo imaš?

²² Ali svobodo, ki jo imaš, dobro uporabljaš? Če živiš v državi, ki zagotavlja versko svobodo, bi te Satan rad pripravil do tega, da bi se namesto služenju Jehovu posvetil pridobivanju bogastva. (Mat. 13:22) Ne dovoli, da bi te kaj odvrnilo od služenja Jehovu. Obdobja relativnega miru uporabi koristno. Na njih glej kot na priložnost za temeljito pričevanje in spodbujanje občine. Ne pozabi, da se ti lahko okoliščine v hipu spremenijo.

23., 24. a) Kateri dejstvi se naučimo iz poročila o Tabiti? b) Kaj bi morali biti odločeni delati?

²³ Razmisli, kaj se je zgodilo učenki po imenu Tabita oziroma Dorka.c Živela je blizu Lide, v mestu Jopa. Ta zvesta sestra je modro uporabljala svoj čas in premoženje, tako da je naredila »veliko dobrih del in je rada pomagala revnim«. Toda nepričakovano je zbolela in umrla. Njena smrt je povzročila veliko žalost med učenci v Jopi, še posebej med vdovami, ki se jih je dotaknila njena prijaznost. Ko je Peter prispel v hišo, v kateri je ležala pripravljena za pokop, je naredil čudež, kakršnega do takrat ni naredil še nobeden od apostolov Jezusa Kristusa. Peter je molil in Tabito nato obudil od mrtvih. Ali si lahko predstavljaš veselje, ki je prevzelo vdove in druge učence, ko jih je Peter poklical v sobo in jim pokazal Tabito, ki je bila zdaj živa? Ti dogodki so jih nedvomno zelo okrepili za preizkušnje, ki so jih še čakale. Nič čudnega, da se je o čudežu »razvedelo po vsej Jopi« in da je veliko ljudi »začelo verovati v Gospoda«. (Apd. 9:36–42)

²⁴ Iz tega spodbudnega poročila o Tabiti se naučimo dve pomembni dejstvi. 1. Življenje je minljivo. Zato je zelo pomembno, da si ustvarimo dobro ime pri Bogu, dokler si še lahko. (Prid. 7:1) 2. Upanje na vstajenje je zanesljivo. Jehova je videl, koliko dobrih del je naredila Tabita, in jo je za to nagradil. Če bi se zgodilo, da bi umrli še pred harmagedonom, se bo spomnil tudi našega marljivega dela in nas obudil v življenje. (Heb. 6:10) Ne glede na to, ali trenutno živimo v »slabih časih« ali pa v »obdobju miru«, še naprej temeljito pričujmo o Kristusu. (2. Tim. 4:2)