32. POGLAVJE

Kako se lahko zabavam?

Spodnje trditve označi kot pravilne ali napačne.

Po Svetem pismu ...

... se v nobenem primeru ni prav ukvarjati s športom.

□ Prav □ Narobe

... imajo vsi filmi in televizijske oddaje slab vpliv.

□ Prav □ Narobe

... je vsak ples nesprejemljiv.

□ Prav □ Narobe

ZA TEBOJ je naporen teden. Pouka je konec. Doma si opravil vse, kar je bila tvoja naloga. In še ti je ostalo nekaj energije, kar je eden od blagoslovov, ki ti jih prinaša mladost. (Pregovori 20:29) Vse, kar si sedaj želiš, je nekaj zabave.

Tvoji vrstniki morda mislijo, da Sveto pismo nasprotuje zabavi, da te omejuje pri tem, da bi se imel lepo. Pa je to res? Razmislimo sedaj o izjavah na prejšnji strani in poglejmo, kaj Sveto pismo v resnici pravi o zabavi.

● V nobenem primeru se ni prav ukvarjati s športom.

Narobe. V Svetem pismu piše, da »telesna vaja [...] koristi«. (1. Timoteju 4:8) Danes obstajajo številni športi, ob katerih se lahko dobro razgibamo in tudi zabavamo – na primer drsanje, kolesarjenje, tek, tenis, košarka, nogomet in odbojka, če jih naštejemo samo nekaj.

Toda ali to pomeni, da pri tem ni treba biti previden? Oglejmo si sobesedilo zgoraj omenjene svetopisemske vrstice. Apostol Pavel je mlademu Timoteju napisal: »Telesna vaja le malo koristi, vdanost Bogu pa je koristna za vse, saj obljublja življenje, sedanje in prihodnje.« Pavlove besede nas spominjajo, da bi za nas vedno moralo biti najpomembnejše to, da ugajamo Bogu. Da bi ti bila vdanost Bogu vedno najpomembnejša – tudi pri izbiri športa – si postavi naslednja vprašanja:

1. Kako nevaren je ta šport? Ne zanašaj se le na to, kar se o tem športu govori, ali pa na to, kar o njem navdušeno pripovedujejo drugi mladi. Seznani se z dejstvi. Ugotovi na primer naslednje: Kako pogoste so nesreče pri tem športu? Katere varnostne ukrepe je treba upoštevati? Kakšno urjenje in oprema sta potrebna, da bi bilo sodelovanje v tem športu varno? Res je, da pri skoraj vsaki dejavnosti obstaja nevarnost poškodbe – toda ali gre pri tem športu predvsem za to, da se izziva nesreča oziroma celo smrt?

Življenje je Božje darilo in po Postavi, ki jo je Izraelcem dal Bog, je bila tistemu, ki je komu po naključju vzel življenje, naložena huda kazen. (2. Mojzesova 21:29; 4. Mojzesova 35:22–25) Zato je bilo Božje ljudstvo spodbujeno k temu, da skrbi za varnost. (5. Mojzesova 22:8) Kristjani so danes prav tako dolžni spoštovati življenje.

2. Ali bom pri tem športu v dobri družbi? Če imaš nekaj športnih sposobnosti, te tvoji vrstniki in učitelji morda silijo k temu, da bi se pridružil kaki šolski ekipi. In mogoče te zelo vleče, da bi ponudbo sprejel. Mladi kristjan po imenu Mark pravi: »Mislim, da enostavno ni pošteno, da mi starši ne dovolijo pridružiti se šolski ekipi.« Staršev ne skušaj na vsak način pripraviti do tega, da bi se v tem s teboj strinjali, ampak raje razmisli o naslednjih dejstvih: Treningi in tekmovanja so običajno organizirani zunaj šolskih ur. Če si v nekem športu dober, te bodo spodbujali, da mu posvetiš še več časa. Če ti ne gre tako dobro, pa bodo pritiskali nate, da bi še več vadil. Poleg tega se med člani tima pogosto spletejo močna prijateljstva, ko skupaj okušajo slast zmage in bolečino poraza.

Sedaj se vprašaj: Ali bo name dobro vplivalo, če bom svoj prosti čas porabljal za dejavnost, pri kateri bi lahko spletel močna prijateljstva z mladimi, ki ne živijo po enakih duhovnih merilih kakor jaz? (1. Korinčanom 15:33) Kolikšno ceno sem pripravljen plačati samo zato, da bi lahko igral v določeni ekipi?

3. Koliko časa in denarja bom porabil za ta šport? Sveto pismo nam naroča, da naj bi »ugotovili, kaj je pomembnejše«. (Filipljanom 1:10) Da bi lažje upošteval ta nasvet, se vprašaj: Ali mi bo sodelovanje v tem športu vzelo čas, ki sem ga namenil šolskim obveznostim oziroma duhovnim dejavnostim? Koliko denarja bo treba odšteti za ta šport? Ali bom te stroške lahko pokril s svojim denarjem? Odgovori na ta vprašanja ti bodo pomagali, da boš dajal prednost pomembnejšim rečem.

● Vsi filmi in televizijske oddaje imajo slab vpliv.

Narobe. Sveto pismo kristjanom naroča: »Oklepajte se tega, kar je dobro. Zdržujte se vsakršne hudobnosti.« (1. Tesaloničanom 5:21, 22) Seveda niso vsi filmi in televizijske oddaje v nasprotju s tem merilom.a

Ogled filma skupaj s prijatelji je vsekakor lahko prijetno porabljen čas. Dekle iz Južne Afrike, ki ji je ime Leigh, pravi: »Kadar si zelo želim ogledati kak film, telefoniram kateri od prijateljic, potem pa to omeniva še drugim.« Običajno odidejo v kino ob zgodnejši uri. Po predstavi pridejo ponje starši in skupaj gredo jest v kako restavracijo.

Film in televizija sta morda res sodobni iznajdbi, toda v resnici sta le nadaljevanje starodavne tradicije pripovedovanja zgodb. Jezus je bil mojster v tem, kako s pripovedovanjem zgodb doseči srca ljudi. Iz njegove prilike o usmiljenem Samarijanu denimo veje sočutje in globok moralni nauk. (Luka 10:29–37)

Današnji filmski ustvarjalci prav tako širijo nauke, s katerimi oblikujejo moralne poglede ljudi. Doseči skušajo, da bi se gledalci poenačili z liki, prikazanimi v filmu – tudi če je glavni junak zločinec ali sadističen, oblastiželjen človek. Če nisi pazljiv, se lahko zalotiš, kako navijaš za zločinca in pri sebi opravičuješ njegova nemoralna ali kruta dejanja. Kako se lahko ogneš tej zanki?

Preden izbereš kako televizijsko oddajo ali film, se vprašaj: Ali me bo to, kar bom gledal, spodbudilo k izkazovanju »najgloblje sočutnosti«? (Efežanom 4:32) Ali pa me bo navedlo na to, da se bom veselil nesreče drugega? (Pregovori 17:5) Ali bom po ogledu še težje ravnal po svetopisemski zapovedi »Sovražite húdo!«? (Psalm 97:10) Ali bo name vplivalo tako, da se bom postavil na stran »hudodelcev«? (Psalm 26:4, 5)

Nekaj informacij o vsebini filma lahko najdeš v filmskih kritikah ali reklamah. Toda ne bodi naiven – takšen, ki »verjame vsaki besedi«. (Pregovori 14:15) Zakaj ne? Filmska kritika je zgolj mnenje nekoga drugega. In oglaševalci morda namerno prikrivajo dejstvo, da so v filmu sporni prizori. Najstnica Connie pravi: »Ugotovila sem, da ti lahko že imena glavnih igralcev povedo nekaj o tem, kaj film prikazuje.«

Tvoji krščanski vrstniki, ki imajo enake svetopisemske vrednote kakor ti, morda vedo, ali je določen film sprejemljiv ali ne. Vendar imej v mislih, da ljudje radi govorijo o tem, kar jim je bilo v filmu všeč. Toda zakaj jih ne bi vprašal, kaj je bilo v filmu slabega? Pri tem bodi določen. Vprašaj jih na primer, ali so v filmu tudi prizori nasilja, spolnosti ali okultizma. Dobre nasvete ti lahko dajo tudi tvoji starši. Mlada Vanessa pravi: »Posvetujem se s starši. Če mislijo, da je film v redu, si ga grem ogledat.«

Na izbiro filma ali televizijskega programa ne glej kot na nekaj nepomembnega. Zakaj ne? Ker z izbiro zabave pokažeš, kakšno je tvoje srce in kakšne vrednote ceniš. (Luka 6:45) S tem odkriješ, kakšna družba te veseli, kakšno govorjenje odobravaš in kako gledaš na spolno moralo. Zato bodi izbirčen!

● Vsak ples je nesprejemljiv.

Narobe. Ko so Izraelci prečkali Rdeče morje in tako ušli egiptovski vojski, je Mirjam vodila ženske pri plesu, s katerim so proslavljale zmago. (2. Mojzesova 15:20) Tudi v Jezusovi priliki o izgubljenem sinu sta vesel dogodek ob sinovi vrnitvi spremljala »glasba in ples«. (Luka 15:25)

Podobno je danes. V mnogih kulturah se pleše, ko se družina in prijatelji zberejo skupaj. In v tem uživajo tako mlajši kot starejši. Vendar je glede tega treba biti previden. Sveto pismo ne obsoja skromnih družabnih srečanj, svari pa pred »divjimi zabavami«. (Galačanom 5:19–21) Prerok Izaija je napisal: »Gorje tistim, ki vstajajo zgodaj zjutraj in iščejo opojno pijačo, ki posedajo do poznega večera, da jih vino razvname! Na njihovih pojedinah so harfa in psalterij, tamburin in piščal ter vino, toda za Jehovova dejanja se ne menijo.« (Izaija 5:11, 12)

Na teh srečanjih so točili »opojno pijačo« in igrali divjo glasbo. Zabava se je začela zgodaj in je trajala pozno v noč. Pozoren bodi tudi na vedenje udeležencev teh zabav – vedli so se, kakor da Bog ne obstaja! Nič čudnega torej ni, da je Bog takšna srečanja obsojal.

Če si povabljen na zabavo, na kateri bo ples, si postavi vprašanja, kot so: »Kdo vse bo tam? Na kakšnem glasu so povabljenci? Kdo organizira srečanje? Kako se bo skrbelo za nadzor? Ali se oče in mama strinjata s tem, da obiščem to zabavo? Kateri plesi se bodo plesali?« Mnogi plesi so namenjeni samo temu, da vzbujajo spolne želje. Če bi sodeloval pri takšnem plesu oziroma ga zgolj opazoval, ali bi ti to pomagalo bežati pred nečistovanjem? (1. Korinčanom 6:18)

Kaj pa, če si povabljen na ples v nočni klub? Razmisli o tem, kaj je rekel mladi Shawn, ki se je, preden je postal kristjan, pogosto zadrževal v takšnih klubih. Spominja se: »Glasba je ponavadi ponižujoča, ples je običajno zelo nemoralen in velika večina tistih, ki hodi tja, ima samo en cilj.« Po Shawnovih besedah je cilj ta, da najdejo koga, s katerim nato zapustijo klub in končajo v postelji. Shawn je, potem ko je začel preučevati Sveto pismo z Jehovovimi pričami, spremenil svoje mišljenje. In kaj meni sedaj? »Ti klubi niso za kristjane.«

Zakaj bi moral biti stalno oprezen?

Kdaj je vojak po tvojem bolj ranljiv – ko je na bojišču ali ko se skupaj z drugimi vojaki malo sprosti? Dejstvo je, da se je najmanj zmožen braniti in je najbolj ranljiv takrat, ko se malo sprosti. Podobno je s teboj. Ko si v šoli ali na delovnem mestu, si v duhovnem pogledu ves čas oprezen – pozoren si na morebitne nevarnosti. Kasneje, ko pa se malo sprostiš skupaj s prijatelji, si v moralnem pogledu najbolj ranljiv.

Nekateri tvoji vrstniki se ti morda posmehujejo, ker se glede zabave in sprostitve ravnaš po visokih moralnih merilih iz Svetega pisma. Nate lahko pritiskajo celo mladi, ki jih vzgajajo krščanski starši. Toda takšnim mladim je vest otopela. (1. Timoteju 4:2) Mogoče te obtožujejo, češ da si neuravnovešen oziroma samopravičen. Ne vdaj se takšnemu pritisku vrstnikov, ampak raje ohranjaj čisto vest. (1. Petrovo 3:16)

Ni toliko pomembno, kaj si o tebi mislijo vrstniki, temveč kaj si misli Jehova! In če te prijatelji gnjavijo, ker poslušaš svojo vest, je čas, da si poiščeš druge prijatelje. (Pregovori 13:20) Zapomni si, da si navsezadnje ti varuh svojih moralnih meril – tudi takrat, ko se zabavaš. (Pregovori 4:23)

VEČ O TEJ TEMI LAHKO PREBEREŠ V 1. ZVEZKU, V 37. POGLAVJU.

[Podčrtna opomba]

KLJUČNI SVETOPISEMSKI STAVEK

»Mladenič, veseli se v svoji mladosti [...]. Hodi po poteh svojega srca in za tistim, kar gledajo tvoje oči. Toda vedi, da te bo pravi Bog zaradi vsega tega privedel na sodbo.« (Pridigar 11:9)

NAMIG

Vprašaj starše, ali bi želeli za vsak mesec načrtovati čas, ko bi bila televizija ugasnjena in bi se skupaj kot družina zabavali.

ALI SI VEDEL ...?

Ples in glasba sta bila pri Izraelcih pomemben del pravega čaščenja. (Psalm 150:4)

MOJ NAČRT

Če me bodo povabili, da bi po šoli treniral v kakšni športni ekipi, bom rekel: ․․․․․

Če bo film, ki ga bom gledal skupaj s prijatelji, sporen, bom: ․․․․․

V zvezi s to temo bi svojega očeta in/ali mamo rad vprašal: ․․․․․

KAJ MENIŠ?

● Zakaj bi se kristjani morali ogibati nevarnih športov?

● Kako lahko ugotoviš, ali je neki film primeren ali ni?

● Kako bi pojasnil, kateri plesi so sprejemljivi?

[Poudarjeno besedilo na strani 269]

»Plešem rada, vendar sem se naučila, kako prav je, da prisluhnem nasvetu svojih staršev. Nočem, da bi ples postal glavna stvar v mojem življenju.« (Tina)

[Slika na strani 268]

Vojak je bolj ranljiv takrat, ko se malo sprosti – ko pa si privoščiš sprostitev ti, si ranljiv v moralnem pogledu.