Kaj lahko storiš, da bo tvoja družina Jehovu v veselje

1. Zakaj so družine Jehovovih prič na splošno srečne?

JEHOVOVE PRIČE so poznani po srečnih družinah. Profesor Bryan Wilson z Oxfordske univerze je napisal: »Priče ponujajo ljudem široko paleto praktičnih nasvetov [. . .] o odnosu med zakoncema, morali, vzgajanju otrok in drugih življenjskih zadevah. [. . .] Zaradi zanesljivih nasvetov, ki temeljijo na Svetem pismu in so del njihove jasne življenjske filozofije, lahko ponudijo res veliko.« Nedvomno si se tudi ti iz Božje Besede veliko naučil o tem, kaj moraš delati, da bi bila tvoja družina srečna.

2. a) Kaj se glede na tvoja opažanja dogaja danes z družinami v svetu? b) V katerih biblijskih knjigah bomo v tem poglavju iskali nasvete glede družinskega življenja?

² Sedaj, ko se bliža Jehovov dan, Satan napada še posebej družine. Zato so mnogi izgubili zaupanje v člane svoje družine, kakor se je to zgodilo v Mihovih dneh. Ta prerok je napisal: »Ne verjemite bližnjemu. [. . .] Pazi, kaj govorijo tvoja usta pred njo, ki ti leži v naročju. Sin zaničuje očeta, hči se povzdiguje proti svoji materi in snaha proti svoji tašči; človekovi sovražniki so njegovi domači.« (Miha 7:5, 6) Ker živiš v svetu, v katerem družinsko življenje propada, se nedvomno močno bojuješ proti negativnim vplivom. Zato je tvoja družina srečnejša in ugaja Bogu. Verjetno si prizadevaš upoštevati svetopisemske stavke, kot so 5. Mojzesova 6:5–9, Efežanom 5:22–6:4 in Kološanom 3:18–21. Toda ali si kdaj pomislil, da tudi knjige dvanajsterih prerokov vsebujejo nasvete za srečno družinsko življenje? V tem poglavju boš pregledal nekaj teh nasvetov. Vendar ne bodi pozoren samo na to, na kar so se ti nasveti prvotno nanašali. Prizadevaj si, da se iz omenjenih primerov naučiš, kako se lahko dokoplješ do dodatnih smernic za življenje. Na koncu poglavja je za vajo navedenih nekaj svetopisemskih stavkov iz knjig dvanajsterih prerokov.

»SOVRAŽIM RAZVEZO«

3., 4. a) Kako skušajo mnogi rešiti svoje zakonske težave? b) Kakšen graje vreden odnos do zakonske zveze so imeli Judje v Mihovih dneh?

³ Seveda nas najprej zanima odnos med možem in ženo. Do nedavnega večina ljudi ni gledala na razvezo kot na preprosto rešitev zakonskih težav. Razvezati se na splošno ni bilo enostavno; v 19. stoletju je bila v Angliji za to potrebna odobritev parlamenta. Takšna nenaklonjenost razvezi je ščitila družine pred razpadom. Toda sčasoma so se stvari povsem spremenile. V Encyclopædii Britannici beremo: »Po drugi svetovni vojni se je stopnja razvez v mnogih državah močno povečala. [. . .] Pogled na razvezo se je [. . .] drastično spremenil, tako da jo javnost na splošno vse bolj sprejema.« Razveza postaja nekaj povsem običajnega, in to tudi v državah, kot je Koreja, kjer so ji bili še pred kakim desetletjem močno nenaklonjeni. Danes v številnih deželah gledajo nanjo kot na možno rešitev zakonskih težav.

⁴ V Malahijevih dneh v petem stoletju pr. n. št. je bila med Judi razveza prav tako zelo pogosta. Malahija jim je rekel: »Jehova [je] priča med teboj in ženo tvoje mladosti, s katero ravnaš zvijačno.« Zaradi zvijačnega ravnanja mož je bil Jehovov oltar prekrit s »solzami, jokom in vzdihovanjem« njihovih žen. Pokvarjeni duhovniki pa so kruto ravnanje teh mož opravičevali! (Malahija 2:13, 14)

5. a) Kako Jehova gleda na razvezo? b) Zakaj je tako resno, če kdo s svojim zakoncem ravna zvijačno?

⁵ Kako je na takšen slab odnos do zakonske zveze v Malahijevih dneh gledal Jehova? »‚Sovražim razvezo,‘ govori Jehova, Izraelov Bog,« je napisal Malahija. Za Jehova je tudi rekel, da se ne spreminja. (Malahija 2:16; 3:6) Ali razumeš, kaj to pomeni? Bog je že predtem nasprotoval razvezi. (1. Mojzesova 2:18, 24) Enako je bilo v Malahijevih dneh in tako je še danes. Nekateri se morda odločijo za razvezo že zato, ker so nezadovoljni s svojim zakonskim partnerjem. Naj je njihovo srce še tako zvijačno, pa Jehova, ki preiskuje srce, vidi, kaj je v njem. (Jeremija 17:9, 10) Zazna vsako prevaro in zlobno naklepanje, pa četudi bi posameznik, ki se želi razvezati, skušal svoje ravnanje tako ali drugače opravičiti. Da, res »je vse golo in razodeto pred očmi njega, ki mu moramo dajati odgovor«. (Hebrejcem 4:13)

6. a) Kako ti lahko pomaga, če imaš Jehovov pogled na razvezo? b) Kaj je želel Jezus poudariti, ko je govoril o razvezi?

⁶ Morda tvoj zakon ni v nevarnosti, da bi razpadel, vendar je vseeno dobro, da se zavedaš, kako na razvezo gleda Jehova. Nihče ni popoln, zato je stvarno pričakovati, da bo v zakonu kdaj pa kdaj prišlo do nesoglasij in težav. Ali bi v takšnem primeru pričel razmišljati, da bi bila razveza najlažja rešitev? Ali bi sredi vročega prepira zakoncu pričel groziti z razvezo? Mnogi to počnejo, toda Božji pogled na zakon nam daje razumeti, da bi se zakonci morali vendarle bolj potruditi za uspešen zakon. Res je, da je Jezus Kristus rekel, da obstaja upravičen razlog za razvezo – nečistovanje, torej vsakršno spolno občevanje zunaj zakonske zveze. Toda kaj je želel Jezus s tem poudariti? Sam je poslušalcem rekel: »Kar je torej Bog združil, naj noben človek ne ločuje.« Da, Jezus je podprl Jehovovo nespremenljivo moralno merilo, na katero je kakih 450 let predtem opozoril Malahija. (Matej 19:3–9)

7. Kaj lahko storiš, da bi ohranil močno zakonsko vez, glede na svarilo, zapisano v Malahijevi knjigi?

⁷ Kaj torej lahko storijo krščanski zakonci, da bi ohranili močno medsebojno vez? Malahija je svetoval takole: »Pazite na svojega duha in ne ravnajte zvijačno.« (Malahija 2:16) To pomeni, da moramo paziti na svoja notranja nagnjenja. Če pazimo »na svojega duha«, se bomo varovali skušnjave, da bi posvečali neprimerno pozornost komu, ki ni naš zakonec. (Matej 5:28) Kaj denimo pomeni, če nam ugajajo laskajoče besede ali pozornost koga nasprotnega spola? Pomeni, da ne pazimo več budno na svojega duha. Bistvena stvar, ki po besedah dvanajsterih prerokov prispeva k močni zakonski vezi, je torej to, da pazimo »na svojega duha«.

8., 9. Zakaj je dal Bog v Sveto pismo zapisati dogodek iz življenja Ozeja in Gomere?

⁸ Nedvomno si odločen narediti vse, da bi bil tvoj zakon srečen. Obenem pa nisi neobčutljiv za težave, ki jih lahko s seboj prinese zakonsko življenje. Kako se lahko z njimi kar najbolje spoprimeš, še posebej, če imaš občutek, da je zanje odgovoren predvsem tvoj zakonec? Spomni se, kaj je bilo v drugem in četrtem poglavju te knjige omenjeno glede Ozeja. Njegova žena Gomera je »nečistovala« in zatem »tekla [. . .] za svojimi ljubimci«. Ko so jo vsi zapustili, je zapadla v revščino in suženjstvo. Ozej jo je odkupil in naročeno mu je bilo, naj jo spet ljubi. Zakaj? S tem je živo prikazal, kaj se dogaja v odnosu med Jehovom in Izraelci. Jehova je bil »mož«, to ljudstvo pa mu je bilo kot žena. (Ozej 1:2–9; 2:5–7; 3:1–5; Jeremija 3:14; Izaija 62:4, 5)

⁹ Izraelci so od samega začetka znova in znova prizadeli Jehova s tem, da so hodili za drugimi bogovi. (2. Mojzesova 32:7–10; Sodniki 8:33; 10:6; Psalm 78:40, 41; Izaija 63:10) Prebivalci severnega desetrodovnega kraljestva so bili še posebej graje vredni zaradi čaščenja telet. (1. kraljev 12:28–30) Poleg tega se Izraelci niso zanašali na svojega »moža«, Jehova, temveč so se po pomoč zatekali k svojim političnim ljubimcem. Nekoč so kakor uporna zebra v času parjenja šli za Asirijo. (Ozej 8:9) Kako bi se počutil, če bi tako ravnal tvoj zakonec?

10., 11. Kako lahko posnemaš Jehova, če se v zakonu pojavijo težave, za katere je videti, da je zanje kriv tvoj zakonec?

¹⁰ V Ozejevem času je minilo že več kot 700 let, odkar so Izraelci prišli v zavezni odnos z Jehovom. Toda Bog jim je bil vseeno pripravljen odpustiti, seveda pod pogojem, da se vrnejo k njemu. Glede na to, da je Ozej po vsej verjetnosti začel prerokovati pred letom 803 pr. n. št., je moral Jehova prenašati takšno stanje v Izraelu še kakih 60 let, na Judovem pa skoraj 200 let! Jehova je Ozejeve družinske razmere uporabil za ponazorilo in v vsem tem času vabil svoje zavezno ljudstvo, naj se pokesa. Čeprav je imel upravičen razlog za to, da pretrga zakonsko zvezo z Izraelom, je vztrajno pošiljal svoje preroke, da bi njegovo simbolično ženo pripeljali nazaj, četudi ga je to drago stalo. (Ozej 14:1, 2; Amos 2:11)

¹¹ Ali bi bil pripravljen posnemati Jehova, če bi se v zakonu pojavile težave, za katere bi bilo videti, da je zanje kriv tvoj zakonec? Ali bi naredil prvi korak, da bi se skrhan odnos obnovil? (Kološanom 3:12, 13) Za to je potrebna ponižnost. Kako čudovit zgled glede tega je dal Jehova s svojim ravnanjem z Izraelci! (Psalm 18:35; 113:5–8) Bog jim je »govoril na srce«, jih celo rotil, naj se vrnejo k njemu. Ali nimamo mi, nepopolni ljudje, več razlogov za to, da bi govorili svojemu zakoncu na srce, si prizadevali rešiti težave in spregledati napake? Vredno je omeniti, da je Jehovov trud obrodil določene rezultate. Izraelski ostanek se je v »pustinji« – pregnanstvu v Babilonu – odzval in se kasneje vrnil v svojo domovino. Boga Jehova je imenoval »Moj mož«. (Ozej 2:14–16)a

12. Kako lahko koristi tvojemu zakonu, če premišljuješ o tem, kako je Jehova ravnal s svojo simbolično ženo?

¹² Tudi če se v zakonu pojavi kak resnejši problem, lahko iskreno in močno prizadevanje, da bi obnovil odnos s svojim zakoncem, obrodi dobre rezultate. Bog je bil pripravljen svoji simbolični ženi odpustiti celo tako hud greh, kot je duhovno nečistovanje. Večina zakonskih težav med pravimi kristjani ni tako resnih. Velikokrat se problemi pričnejo z ostrimi oziroma žaljivimi besedami. Če te je torej zakonec prizadel s takšnim govorjenjem, se spomni na to, kaj sta morala prestati Ozej in sam Jehova. (Pregovori 12:18) Ali ti pomisel na to ne pomaga, da bi zakoncu odpustil?

13. Kaj se lahko naučimo iz dejstva, da je Jehova od svojega trmoglavega ljudstva pričakoval, da se pokesa za svoje ravnanje?

¹³ Iz te zgodovinske pripovedi pa lahko izluščimo še eno zanimivo misel. Ali bi bil Bog pripravljen obnoviti odnos s svojim ljudstvom, če bi to še naprej nečistovalo? Ozeju je glede prešuštnega naroda rekel: »Naj odstrani nečistovanje izpred sebe in prešuštvovanje izmed svojih prsi.« (Ozej 2:2) Ljudje so se morali pokesati in roditi »sad, ki sodi h kesanju«. (Matej 3:8) Če se torej v tvojem zakonu pojavijo težave, se osredini na svoje slabosti, ne pa na slabosti zakonca. Zakaj se ne bi, če si ga s čim prizadel, potrudil obnoviti medsebojni odnos, tako da se mu iskreno opravičiš in se pričneš drugače vesti? Verjetno boš nagrajen z odpuščanjem.

»VRVI LJUBEZNI« – TEMELJ ZA VZGAJANJE OTROK

14., 15. a) Zakaj bi moral glede na Malahija 4:1 resno jemati odgovornost glede poučevanja svojih otrok? b) Kako lahko svojim otrokom pomagaš spoznavati Jehova?

¹⁴ Iz tega, kar nam knjige dvanajsterih prerokov povedo o Jehovovem ravnanju z Izraelci, pa se lahko naučimo še marsikaj, kar nam bo koristilo v družinskem življenju. Te knjige vsebujejo tudi smernice, kako lahko starši pomagajo svojim otrokom. Danes nikakor ni lahko vzgajati otrok. Starši morajo svojo odgovornost vzeti zelo resno. Beremo namreč: »‚Dan, ki prihaja, jih [ljudi] bo požrl,‘ govori Jehova nad vojskami, ‚tako da jim ne bo ostala ne korenina ne veja.‘« (Malahija 4:1) Na ta dan obračuna se bo z otroki (vejami) pravično ravnalo, glede na to, kako bo Jehova ocenil njihove starše (korenine), saj so odgovorni za svoje majhne otroke. (Izaija 37:31) Starši lahko s tem, kako živijo, odločilno vplivajo na prihodnost svojih otrok, bodisi dobro bodisi slabo. (Ozej 13:16) Če ti, kot oče ali mati (korenina), ne ohranjaš dobrega odnosa z Jehovom, v kakšni nevarnosti bodo lahko tvoji otroci (veje) na dan njegovega srda? (Zefanija 1:14–18; Efežanom 6:4; Filipljanom 2:12) Po drugi strani pa lahko za svoje otroke narediš veliko dobrega, če si zvesto prizadevaš za Božje odobravanje. (1. Korinčanom 7:14)

¹⁵ Apostol Pavel je, zatem ko je citiral Joelovo prerokbo, ki govori, da je treba klicati Božje ime, napisal: »Kako pa bodo klicali tega, v katerega niso verovali? In kako bodo verovali v tega, o katerem še niso slišali?« (Rimljanom 10:14–17; Joel 2:32) Pavel je pri tem resda mislil na naše oznanjevanje, vendar lahko načelo iz teh besed uporabiš tudi za to, da učiš svoje otroke. Kako bodo lahko verovali v Jehova, če o njem ne bodo nič slišali? Ali vsak dan nameniš dovolj časa temu, da jih učiš, kako dober je Jehova, in jim tako pomagaš razviti močno ljubezen do njega in njegovih smernic? Če Jehova redno omenjate v družinskih pogovorih, bodo otroci zelo verjetno dobro duhovno napredovali. (5. Mojzesova 6:7–9)

16. Kako lahko v skladu z Mihom 6:3–5 posnemaš Jehova, ko skušaš popraviti mišljenje oziroma ravnanje svojih otrok?

¹⁶ Ko so otroci še majhni, jih morda ni težko jemati s seboj na krščanske shode. Toda ko malo odrastejo, lahko začnejo razmišljati po svoje. Kaj lahko storiš, če tvoji otroci kdaj pa kdaj pokažejo uporniškega duha? Iz zapisov dvanajsterih prerokov lahko spoznaš, kako je Jehova ravnal z Izraelom in Judom. (Zaharija 7:11, 12) Razmisli denimo, v kakšnem tonu so bile izrečene besede, zapisane v Mihu 6:3–5. Bog je Izraelce imenoval »moje ljudstvo«, čeprav so narobe razmišljali in ravnali. Rotil jih je: »O moje ljudstvo, spomni se prosim.« Ni jih ostro obsojal, temveč je skušal doseči njihovo srce. Ali lahko posnemaš Jehova tudi takrat, ko želiš popraviti mišljenje oziroma ravnanje svojih otrok? Četudi so naredili še tako neumnost, ravnaj z njimi kot z dragocenimi družinskimi člani in jih ne imenuj s poniževalnimi izrazi. Ne obsojaj jih, temveč jim blago prigovarjaj. Postavljaj jim vprašanja, da bi izvedel, kako razmišljajo. Skušaj doseči njihovo srce, tako da se ti bodo odprli. (Pregovori 20:5)

17., 18. a) Kaj bi te moralo navajati k discipliniranju tvojih otrok? b) Kako lahko ohranjaš »vrvi ljubezni« s svojimi otroki?

¹⁷ Zakaj pa sploh karaš oziroma discipliniraš svoje otroke? Nekateri starši to počnejo zato, ker nočejo, da bi družina prišla na slab glas. Jehova je povedal, kakšen je bil njegov motiv za discipliniranje, ko je po Ozeju rekel: »Jaz pa sem Éfraima učil hoditi, jemal sem ga v naročje [. . .]. Vodil sem ga s človeškimi vrvmi, z vrvmi ljubezni.« (Ozej 11:3, 4) Ozej je torej odnos med Jehovom in Izraelom primerjal z odnosom med očetom in sinom. Ali si lahko predstavljaš, kako ljubeč oče vodi svojega otroka tako, da v roki drži konec vrvi, s katero svojemu opotekajočemu se malčku pomaga hoditi? Vrv je otroku v oporo, ko se spotakne, in v vodilo, ko zatava stran od očeta. (Jeremija 31:1–3)

¹⁸ Ali boš posnemal ljubezen, ki jo je Bog pokazal do Izraelcev? Čeprav so mu velikokrat obrnili hrbet, ni tako hitro obupal in izpustil iz rok vrvi ljubezni, s katerimi jih je ljubeče vodil. Otrokom se lahko zgodi, da zaidejo s poti in se spotaknejo nad malenkostmi, vendar se potrudi, da bo med tabo in njimi še naprej vez ljubezni. Ob tem pa imej v mislih, da Jehova svojemu ljudstvu ni bil slepo naklonjen, tako da bi kar spregledal njihovo napačno ravnanje. Problemov se je loteval odkrito, svoje služabnike je ljubeče karal in si jemal čas za to, da jim je pomagal. Če opaziš, da se tvoj sin ali hči počasi oddaljuje od poti resnice, tega ne smeš kar prezreti. Skušaj ga pripeljati nazaj, tako da mu v tem problematičnem obdobju ljubeče pomagaš, kakor da bi nežno vlekel vrv, s katero ga usmerjaš. Otrokom, ki so v težavnem obdobju, posveti dovolj svojega časa. To je nekaj, česar ne moremo dovolj poudariti – posveti jim svoj čas!

19. Zakaj ne bi smel obupati nad svojimi otroki?

¹⁹ Ozej je napovedal, da se bo izraelski preostanek ugodno odzval na Jehovovo discipliniranje, ko je rekel: »Potem se bodo vrnili in iskali Jehova, svojega Boga, in Davida, svojega kralja. In v zadnjih dneh bodo trepetaje prišli k Jehovu in k njegovi dobroti.« (Ozej 3:5) Da, disciplinski ukrep Boga Jehova je bil pri ostanku njegovega ljudstva uspešen. Bodi pozitiven, ohrani upanje, da bo tako tudi s tvojimi otroki. V njih išči to, kar je dobro. Ko se pogovarjaš z njimi, bodi prijazen, obenem pa vztrajaj pri biblijskih načelih. Četudi se uporen otrok trenutno ne odziva ugodno, nikoli ne veš, ali se bo spametoval kdaj kasneje.

VARUJ SE SLABE DRUŽBE!

20. Na katero vprašanje glede družbe lahko mladi najdejo odgovor v knjigah dvanajsterih prerokov?

²⁰ Kaj pa se lahko ti kot mlad človek naučiš iz knjig dvanajsterih prerokov? Verjetno je stavek iz 1. Korinčanom 15:33, ki svari pred slabo družbo, eden izmed tistih biblijskih stavkov, ki jih najpogosteje slišiš od svojih staršev. »Pa je res tako slabo, če si prijatelj s tistimi, ki ne častijo Jehova?« se morda sprašujejo nekateri. No, v teh dvanajstih knjigah lahko najdeš odgovor.

21.–23. a) Kaj se lahko mladi naučijo iz tega, kako so ravnali Edomci? b) Kdo so tvoji pravi prijatelji?

²¹ Resda je bila večina knjig dvanajsterih prerokov namenjena Božjemu ljudstvu, toda Obadijeva knjiga vsebuje sporočilo za Edomce, za katere beremo, da so bili bratje Izraelcev.b (5. Mojzesova 2:4) Ta knjiga v nasprotju z večino knjig dvanajsterih prerokov govori Edomcem neposredno, v drugi osebi ednine. Poglejmo si, kakšni so bili Edomci. V mislih se prestavi v čas okoli leta 607 pr. n. št., ko sovražniki oblegajo Jeruzalem. Edomci so Jakobovi sorodniki, vendar glej, sedaj sodelujejo z Babilonci! »Porušite ga! Porušite ga!« vpijejo posmehljivo. (Psalm 137:7; Obadija 10, 12) Načrtujejo tudi, kako bodo zavzeli Judovo deželo. Z Babilonci celo skupaj jedo, kar na Orientu pomeni, da so z njimi v zaveznem odnosu.

²² Bodi pozoren na to, kaj je Obadija napovedal za Edomce: »Vsi, ki so bili v zavezi s teboj, so te prevarali. Tisti, ki so bili v miru s teboj, so te premagali. Tisti, ki so jedli s teboj, bodo pod tebe nastavili mrežo, in ti boš kakor nekdo, ki nima sprevidevnosti.« (Obadija 7) Kaj se je pozneje zgodilo Edomcem, ki so se odvrnili od svojega brata, Jakoba, in si za prijatelje izbrali Babilonce? Slednji so jih navsezadnje pod vodstvom Nabonida uničili. V Malahijevih dneh so bile edomske gore že spremenjene v puščavo in njihova dediščina v prebivališče šakalov. (Malahija 1:3)

²³ Sedaj pa pomisli na svoje tako imenovane prijatelje, ki ne častijo Jehova. Ali nisi opazil, da se mladi, ki so med seboj »v zavezi« (so prijatelji), pogosto izneverijo drug drugemu in tako rekoč drug drugemu nastavijo mrežo? In kaj rečejo, če njihovo početje pride na dan? Mogoče to, da so bili prijatelji, katere so prevarali, naivni, da niso bili dovolj pametni, da bi sprevideli prevaro. Kako zelo nas to spominja na ravnanje Babiloncev z Edomci! Ali misliš, da bo tvojim »prijateljem« resnično mar zate, ko boš v težavah? (Obadija 13–16) Po drugi strani pa pomisli na Boga Jehova in njegov današnji narod. Jehova ti je vedno pripravljen pomagati. Zate bo skrbel tudi takrat, ko ti bo težko. Pripadniki njegovega naroda so prav tako dokazali, da so pravi prijatelj, ki ljubijo ves čas, zvesti ljudje, ki se izkažejo v stiski. (Pregovori 17:17)

CENI NAJPOMEMBNEJŠO VEZ, KAR JIH JE

24., 25. Kaj bi nam moralo biti najpomembnejše v življenju?

²⁴ Da, družinske vezi so pomembne in vredno jih je krepiti. Iz knjig dvanajsterih prerokov se lahko o tem res veliko naučimo. Zakaj ne bi prebral teh knjig in si pri tem prizadeval iz njih izvleči pouk, kot smo to delali v tem poglavju? Tako boš dobil še več smernic glede tega, kako lahko izboljšaš svoje družinsko življenje. Vendar ali je za današnje Božje častilce res najpomembnejše to, da imajo srečno družino?

²⁵ Zanimivo je, da je Joel glede prihajajočega Jehovovega dne prerokoval: »Zberite ljudstvo, posvetite zbor! [. . .] Ženin naj pride iz svoje sobe in nevesta iz svoje spalnice.« (Joel 2:15, 16) Vsi člani družine naj bi se torej zbrali k čaščenju Jehova. Nobena izjema niso bili niti mladoporočenci, ki po naravi težijo k temu, da imajo oči zgolj drug za drugega! Nič nam ne bi smelo biti pomembnejše od tega, da častimo našega Boga. Ker se Jehovov dan naglo približuje, bi nam moralo biti na prvem mestu v življenju to, da nam je Jehova naklonjen. V zadnjem delu te knjige bomo pregledali, kaj bi morali radostno delati danes.