Kaj »Jehova zahteva od tebe«?

1., 2. Zakaj je spodbudno vedeti, kako se je Jehova odzval na moralno pokvarjenost svojega staroveškega ljudstva?

PREDSTAVLJAJ si naslednji prizor: Deklica zasliši, da nekdo s pestmi srdito tolče po vratih, in od strahu otrpne. Boji se, da je pred vrati dobičkaželjni trgovec, pri katerem se je zadolžila njena družina, sedaj pa je prišel terjat denar. Z varljivimi utežmi in zaračunavanjem nezakonitih obresti je grdo izkoristil že mnoge ljudi. Da ga oblasti za takšno ravnanje ne bi kaznovale, je podkupil mestne poglavarje, zato se ti ne zmenijo za klice žrtev, ki prosijo za pomoč. Deklica se počuti nemočna; njen oče je namreč njo in njeno mamo zapustil zaradi mlajše ženske. Z materjo sta v nevarnosti, da bosta prodani v suženjstvo.

² V tem prizoru prepoznamo nekatera dejanja, ki so jih dvanajsteri preroki ostro obsodili. (Amos 5:12; 8:4–6; Miha 6:10–12; Zefanija 3:3; Malahija 2:13–16; 3:5) Kako bi se ti odzval na takšno ravnanje, če bi živel v tistih dneh? Naj je opis takratnega dogajanja še tako žalosten, pa te bo lahko zelo okrepilo, ko boš videl, kako je v dneh teh prerokov Jehova pomagal svojemu ljudstvu. Iz njihovih knjig boš lahko videl, da je Bog spodbujal ljudi k razvijanju plemenitih lastnosti in pogledov. Njegove spodbude te lahko še bolj utrdijo v odločenosti, da živiš po moralnih načelih, ter te navedejo k dobrim dejanjem in k temu, da ga slaviš. Ker se Jehovov dan sodbe hitro bliža, ti lahko to, da posvetiš pozornost spodbudam v teh knjigah, omogoči, da se še bolj seznaniš s tem, kaj Bog pričakuje od tebe. Pa pričnimo z dogodki iz Mihovih dni v osmem stoletju pr. n. št.

KAJ JEHOVA ZAHTEVA OD TEBE?

3., 4. a) Katero privlačno povabilo vsebuje Mihova knjiga? b) Kako vprašanje iz Miha 6:8 vpliva nate osebno?

³ Mihova knjiga te lahko sprva navda z občutkom, da bereš samo obtožbe proti trdovratnim Izraelcem. Res je, Jehova si ni zatiskal oči pred moralno pokvarjenostjo svojega posvečenega naroda. Za nekatere je celo rekel: »Vi sovražite to, kar je dobro, in ljubite to, kar je slabo.« (Miha 3:2; 6:12) Toda ta knjiga poleg obsodb vsebuje tudi eno najprivlačnejših in spodbudnih misli v Svetem pismu. Miha se osredini na sam Vir pravičnih meril in zastavi vprašanje, ki nas spodbuja k tehtnemu razmisleku: »Ali Jehova zahteva od tebe še kaj drugega, razen da ravnaš pravično, ljubiš prijaznost in skromno hodiš s svojim Bogom?« (Miha 6:8)

⁴ Ali si v teh besedah zaznal prisrčno vabilo našega Stvarnika? Bog nas ljubeče spodbuja, naj razvijamo dobre lastnosti, saj smo to zmožni narediti, in tako ne dopustimo, da bi se zlili s hudobijo, ki se bohoti okoli nas. Jehova ve, da si kot njegovi zvestovdani služabniki želimo privzgojiti lastnosti, kakršne ima on, in je prepričan, da bomo v tem uspeli. Kako bi odgovoril, če bi te kdo kar naravnost vprašal: »Kaj Jehova zahteva od tebe?« Ali lahko poveš, na katerih področjih v življenju Božja moralna merila vplivajo oziroma naj bi vplivala nate? Če boš nenehno živel po teh merilih, se bo tvoj odnos z Bogom še izboljšal in tudi tvoje življenje bo še bolj kakovostno. Naj te sedaj, ko je svetovni raj že tik pred nami, okrepijo naslednje besede: »Sejte seme v pravičnosti in žanjite srčno dobrotljivost. Obdelujte si orno zemljo, saj je še čas, da iščete Jehova, dokler ne pride in vas pouči o pravičnosti.« (Ozej 10:12) Preglejmo sedaj nekaj glavnih misli dragocenega nasveta iz Miha 6:8.

BODI SKROMEN

5. Zakaj je pomembno, da smo pri hoji z Bogom skromni?

⁵ Vredno je razmisliti o Mihovih besedah, da Jehova od nas pričakuje, da skromno hodimo z njim. Skromnost nam lahko samo koristi, saj Biblija pravi: »Modrost je pri skromnih.« (Pregovori 11:2) Skromen človek se zaveda omejitev, ki jih ima zaradi adamskega greha. Če si priznamo, da smo se rodili v grehu, naredimo s tem prvo in najosnovnejšo stvar, da se zaščitimo pred tem, da bi namerno grešili. (Rimljanom 7:24, 25)

6. Kako nam lahko koristi, če se skromno zavedamo, kakšne so lahko posledice greha?

⁶ Zakaj je skromnost, skupaj s ponižnostjo, tako pomembna, če se želimo ogniti namernemu grehu? No, skromen človek se zaveda, kakšno moč ima greh. (Psalm 51:3) Ozej nam pokaže, da je greh lahko mikaven, toda na koncu je vedno uničujoč. Na primer, Jehova je rekel, da mu bo njegovo staroveško ljudstvo moralo odgovarjati za svojo neposlušnost. Ali Božje besede dopuščajo kakršno koli možnost, da bodo ti predrzni grešniki ubežali posledicam svojega ravnanja? Morda so na kaj takega tudi upali, saj je greh že sam po sebi pogosto prevarljiv in grešnika rad zasužnji. Še huje pa je, da ustvari prepad med grešnikom in Bogom, ki lahko v najhujšem primeru pomeni naslednje: »Njihova dejanja jim ne dopuščajo, da bi se vrnili k svojemu Bogu.« Nameren greh spodkoplje moralno moč prestopnikov, tako da se spremenijo v »hudodelce«. Pa ne le to. Zaradi greha tudi niso več zares uspešni v življenju. Morda je sprva lahko videti ravno nasprotno, vendar neskesani grešniki ne morejo več pričakovati Božjega odobravanja. (Ozej 1:4; 4:11–13; 5:4; 6:8)

7. Kako na Jehovove smernice gledajo skromni ljudje?

⁷ Skromni ljudje tudi priznavajo, da potrebujejo Božje smernice, če se hočejo ogniti žalostnim posledicam greha. Miha je napovedal čas – naš čas – ko se bodo mnogi želeli učiti o Jehovovih poteh, da bi »hodili po njih«. Takšni skromni ljudje bodo iskali »zakon« in »Jehovovo besedo«. Verjetno si vesel, da si med temi, ki si želijo hoditi »v imenu Jehova«, kar kažejo s tem, da živijo po njegovih smernicah. Vseeno pa si morda želiš izvedeti še več o tem, kako je mogoče ostati moralno čist, tako kot je to v preteklosti zanimalo Miha. (Miha 4:1–5; 6:11) V veliko pomoč ti bo, če si boš še naprej skromno prizadeval izpolnjevati Jehovovo voljo.

OKLEPAJ SE VISOKIH MORALNIH MERIL

8. Kaj lahko rečeš glede morale v svetu?

⁸ Jehovu je mar za našo duhovno in telesno blaginjo, zato od nas pričakuje, da ostanemo moralno čisti, pa čeprav je svet okoli nas vse bolj pokvarjen. (Malahija 2:15) Danes smo bombardirani s spolno obarvanimi sporočili. Mnogi menijo, da je gledanje pornografskih slik in filmov, branje o opolzkem početju in poslušanje pesmi, ki namigujejo na spolnost, nekaj povsem običajnega. Tu so še takšni, ki kažejo nespoštovanje do žensk, s tem da jih imajo zgolj za spolni objekt. Mladi v šoli pa radi začinijo svoj govor z opolzkimi šalami in spolno obarvanimi žaljivkami. Kako se lahko upreš takšnim kvarnim vplivom?

9. Kako so mnogi v času 12 prerokov zavrgli Jehovova merila?

⁹ Dvanajsteri preroki so nam priskrbeli zares dragocena svarila. Resda v njihovem času še ni bilo kinodvoran in videotek, bili pa so razširjeni falični simboli, tako imenovana sveta prostitucija in ljudje so povsem brez sramu menjavali spolne partnerje. (1. kraljev 14:24; Izaija 57:3, 4; Habakuk 2:15) To lahko vidiš tudi iz naslednjih Ozejevih besed: »Moški hodijo na sámo z vlačugami in darujejo žrtve s tempeljskimi prostitutkami.« Amos pa je zapisal: »Sin in oče hodita k istemu dekletu, da bi skrunila moje sveto ime.« Nekateri so prostitutkam redno dajali »plačilo« za usluge, ki so jih opravljale na obredih plodnosti.a Prešuštvo je bilo splošno razširjeno, nezvesti zakonci so imeli »svoje ljubimce« in ljubimke. (Ozej 2:13; 4:2, 13, 14; Amos 2:7; Miha 1:7)

10. a) Izraz česa je nemoralno vedenje? b) Kako je Božje staroveško ljudstvo postalo krivo duhovnega nečistovanja?

¹⁰ Verjetno se zavedaš, da je spolna nemorala odsev človekovega stališča in motivov. (Marko 7:20–22) Jehova je glede svojega nemoralnega ljudstva rekel: »Zaradi duha nečistovanja [pohotnosti, Slovenski standardni prevod] so odtavali.« Dodal je še: »Ves čas [se] vdajajo razpuščenemu vedenju.« (Ozej 4:12; 6:9, pdč. op.)b Zaharija je omenil »duha nečistosti«. (Zaharija 13:2) Ljudje so s svojim življenjem odsevali predrzno, prezirljivo oziroma celo zaničljivo stališče do Jehovove oblasti in meril. Če je posameznik želel popraviti svoje motive, je moral popolnoma spremeniti razmišljanje in stanje srca. Ker se kristjani zavedamo, kaj vse to pomeni, bi morali še bolj ceniti pomoč, ki jo prejemamo, da bi se ognili nemorali in njenim tragičnim posledicam.

OSTANI MORALNO ČIST

11. Kakšne so med drugim posledice spolne nemorale?

¹¹ Morda vidiš, da je nemorala pogosto razlog za razpad družin, za to, da so otroci prikrajšani za starševsko vzgojo, da veliko ljudi zboli za odvratnimi boleznimi, in za številne splave, ki vzamejo življenje nerojenim otrokom. Tisti, ki se glede spolnosti ne menijo za našega Stvarnika, pogosto utrpijo fizične in čustvene posledice. Za takšne ljudi velja to, kar je Miha nekoč napisal o Judovi deželi: »Postala je nečista, zato jo bo doletelo uničenje, boleče uničenje.« (Miha 2:10) To dejstvo krepi odločenost tistih, ki si želijo živeti bogovdano. Zato pazijo, da svojega srca in misli ne bi oskrunjali z nečistim razmišljanjem. (Matej 12:34; 15:18)

12. Kako nam koristi, če sprejmemo Jehovov pogled na spolnost?

¹² Kristjani ne zavračamo nemorale zgolj iz strahu pred tem, da bi zboleli ali pa dobili nezakonskega otroka. Spoznali smo namreč, kako zelo nam koristi, če ljubimo zakon Boga Jehova in si pridobimo njegov pogled na spolno moralo. Jehova je ustvaril ljudi z naravno željo po spolnih odnosih, s katerimi naj bi si zakonca izkazovala ljubezen. To je bil del Božjega prvotnega namena. Spolni odnosi so v pravih okoliščinah, in sicer znotraj zakonske zveze, nekaj dobrega, prispevajo k temu, da sta mož in žena eno in da lahko tudi spočneta novo življenje. Nasprotno pa so zunaj zakonske zveze izjemno uničevalni, kot se to vidi iz zapisov dvanajsterih prerokov. Ljudje, ki so v tistih dneh ravnali nemoralno, so si nakopali Božje neodobravanje. To je bila zelo visoka cena, ki so jo morali plačati, in enako velja za vsakogar, ki hodi po njihovi poti danes.

13. Kako lahko upoštevamo nasvet, naj odstranimo nečistovanje izpred sebe, in se ogibamo skušnjav?

¹³ Ozej je svoje sodobnike rotil z besedami: »Odstrani nečistovanje izpred sebe.« Tako jim je prigovarjal, naj konkretno ukrepajo, da bi lahko bili moralno čisti. (Ozej 2:2) V našem primeru je denimo modro, da se umaknemo iz kakršnih koli okoliščin, ki bi lahko za nas predstavljale skušnjavo. Na primer, morda se znova in znova srečuješ s skušnjavo v šoli ali v soseski. Ozejeve spodbude, da odstraniš nečistovanje izpred sebe, morda ne moreš udejanjati tako, da zamenjaš šolo ali bivališče. Mogoče pa se iz takšnih okoliščin lahko umakneš kako drugače. Druge seznani, da si pravi kristjan, Jehovova priča. Jasno, vendar spoštljivo jim povej, kakšne so tvoje vrednote in v kaj verjameš. Poskrbi, da bodo vedeli, da si odločen živeti po Jehovovih visokih merilih. (Amos 5:15) Ozejev nasvet, da odstraniš nečistovanje izpred sebe, pa lahko upoštevaš tudi tako, da se ogibaš pornografije in moralno dvomljivega razvedrila. To lahko denimo pomeni, da se znebiš kake revije ali pa si poiščeš nove prijatelje, takšne, ki ljubijo Jehova in te bodo podpirali v prizadevanju, da ravnaš po njegovi volji. (Miha 7:5) Da, z Jehovovo pomočjo se boš lahko uprl vplivu tega z nemoralo prežetega sveta!

LJUBI PRIJAZNOST

14., 15. a) Kaj pomeni ljubiti prijaznost? b) Kako nam to, da ljubimo prijaznost, pomaga biti brezgrajni?

¹⁴ Miha je poudaril, da Jehova od nas pričakuje, da ljubimo prijaznost. Prijazen človek dela drugim dobro in pazi, da jim z ničimer ne škodi. Prijaznost je tesno povezana z dobroto in je moralna vrlina. Od nas terja, da smo pošteni in nepristranski tako v osebnih zadevah kot tudi v odnosih z drugimi. V 6. poglavju te knjige smo pregledali nekaj pomembnih življenjskih področij (kot na primer poslovne in denarne zadeve), na katerih imata pravica in poštenost bistveno vlogo. Toda to niso edina področja v življenju, na katerih bi morali biti nepristranski, pošteni in prijazni.

¹⁵ Tisti, ki ljubijo prijaznost in želijo drugim delati dobro, si prizadevajo biti brezgrajni. Jehova je Izraelcem, ki niso izpolnjevali svojih materialnih odgovornosti v zvezi s čistim čaščenjem, rekel: »Vi me ropate.« (Malahija 3:8) Kako pa bi lahko danes kdo ropal Boga? No, zamislimo si, da ima kristjan dostop do sredstev, ki so jih drugi prispevali za delo v prid Kraljestva – najsibo v kraljestveni dvorani ali pa kje drugje. Čigav denar je to? Pravzaprav Jehovov, saj je bil darovan v podporo njegovega čaščenja. (2. Korinčanom 9:7) Ali ima torej kdo pravico razmišljati, da si lahko ta denar »izposodi«, da bi se rešil trenutnega finančnega problema ali pa bi denar uporabil kako drugače, ne da bi za to imel ustrezno dovoljenje? Seveda ne. To bi bilo enako, kot če bi okradel Boga! Poleg tega takšno ravnanje nikakor ne bi bilo prijazno niti pošteno do tistih, ki so ta sredstva prispevali za Božje delo. (Pregovori 6:30, 31; Zaharija 5:3)

16., 17. a) Kako so nekateri pokazali pohlep v Amosovih ter v Mihovih dneh? b) Kako Bog gleda na lakomnost?

¹⁶ Prijaznost in dobrota pa kristjanu tudi preprečujeta, da bi bil lakomen. V Amosovih dneh so bili mnogi nenasitno pohlepni. Ti grabežljivci so bili pripravljeni »za srebro« prodati pravičnega človeka, nekoga, ki je skupaj z njimi častil Jehova! (Amos 2:6) Podobno je bilo v Mihovih dneh. Bogati Judje so si prilaščali imetje posameznikov, ki so bili prešibki, da bi se sami branili; včasih so jim ga vzeli celo s silo. (Miha 2:2; 3:10) Ti pohlepni posamezniki so s prisvajanjem zemlje svojih rojakov kršili Jehovovo Postavo – tako zadnjo od desetih zapovedi, kot tudi uredbe, ki so prepovedovale trajno prodajo dedne posesti. (2. Mojzesova 20:13, 15, 17; 3. Mojzesova 25:23–28)

¹⁷ Danes morda ni tako običajno, da bi koga prodali ali zasužnjili, kakor je bilo to v dneh prerokov. Kako pa je s finančnim okoriščanjem na račun drugih? Kristjan, ki ljubi prijaznost, nikakor ne bo izkoriščal sovernikov. Zaveda se na primer, da ne bi bilo primerno niti prijazno pričeti kak posel in pri tem pričakovati, da bodo njegove glavne stranke soverniki, ali pa sokristjane nagovarjati, da bi podprli določeno investicijo. Če bi namreč načrtoval hiter zaslužek na račun sokristjanov, bi s tem pokazal pohlep, pred katerim nas Biblija ostro svari. (Efežanom 5:3; Kološanom 3:5; Jakob 4:1–5) Pohlep se lahko kaže kot ljubezen do denarja, želja po oblasti ali materialnih koristih, lahko pa je tudi nenasiten tek po hrani, pijači, spolnosti ali čem drugem. Miha je glede sebičnih in pohlepnih ljudi rekel, da se ne bodo nasitili oziroma da jim ne bo nikoli dovolj. To velja še danes. (Miha 6:14)

18., 19. a) Kaj so nekateri od 12 prerokov povedali o tem, koliko je Jehovu mar za »priseljence«? b) Kako lahko z ljubečim zanimanjem za druge prispevaš k boljšim sosedskim odnosom?

¹⁸ Jehova je svojemu ljudstvu rekel: »Priseljencev [. . .] ne goljufajte.« Po Malahiju pa je objavil, da bo prišel sodit »tiste, ki priseljencu teptajo pravico«. (Zaharija 7:10; Malahija 3:5) Ali se tvoja soseska spreminja zaradi pritoka priseljencev ali ljudi druge narodnosti, rase ali kulture? Številni so se preselili v iskanju varnosti, službe ali boljših življenjskih razmer. Kako gledaš na ljudi, ki govorijo drug jezik in imajo drugačne življenjske navade kakor ti? Ali lahko prepoznaš pri sebi kakršno koli težnjo k predsodkom, ki so popolno nasprotje prijaznosti?

¹⁹ Samo pomisli, kako zelo so ganjeni posamezniki iz drugih dežel ali kultur, če jim pokažeš, da so tako kakor drugi vredni tega, da slišijo resnico iz Svetega pisma. Prijaznost nam tudi pomaga, da na takšne nove ne gledamo kot na prišleke, ki kratijo naše pravice, na primer glede uporabe kraljestvene dvorane ali glede česa drugega. Apostol Pavel je moral nekatere od judovskih kristjanov v prvem stoletju, ki so imeli predsodke do Nejudov, spomniti, da si v resnici nihče ne zasluži rešitve – slednja je mogoča samo po Božji nezasluženi dobrotljivosti. (Rimljanom 3:9–12, 23, 24) Če smo prijazni, se veselimo, da mnogi, ki so imeli doslej le malo možnosti slišati dobro novico, sedaj lahko občutijo Božjo ljubezen. (1. Timoteju 2:4) Ljudje iz drugih dežel ali kultur so pogosto v slabšem položaju od nas, zato bi jim morali izkazovati pozornost in prijaznost, jih prisrčno sprejemati medse ter z njimi ravnati kakor s svojimi rojaki. (3. Mojzesova 19:34)

HODI S PRAVIM BOGOM

20. H komu so se obrnili za pomoč nekateri Izraelci?

²⁰ Miha pa je opozoril tudi na to, da je pomembno hoditi z Jehovom, zaupati, da je on pravi Bog, in iskati njegovo vodstvo. (Pregovori 3:5, 6; Ozej 7:10) Potem ko so se Judje vrnili iz pregnanstva, so se nekateri od njih – morda zaradi suše, ki so jo prestajali – pričeli obračati k vedeževalcem in lažnim bogovom. Dejansko so za pomoč prosili hudobne duhovne sile, čeprav je Jehova takšno ravnanje jasno obsodil. (5. Mojzesova 18:9–14; Miha 3:6, 11; 5:12; Hagaj 1:10, 11; Zaharija 10:1, 2) Ti Judje so se pričeli povezovati z duhovnimi bitji, ki nasprotujejo pravemu Bogu!

21., 22. a) Katere oblike spiritizma so običajne v tvojem kraju? b) Zakaj se pravi Jehovovi služabniki ne poigravajo z okultizmom?

²¹ Danes nekateri ljudje mislijo, da v Svetem pismu omenjeni hudobni duhovi zgolj predstavljajo pojem zla. Toda ta knjiga razkriva, da so demoni resnična bitja in da so v ozadju astrologije, čarovništva in nekaterih neobičajnih sposobnosti. (Apostolska dela 16:16–18; 2. Petrovo 2:4; Juda 6) Prav tako resnične pa so tudi nevarnosti spiritizma. V mnogih kulturah se ljudje obračajo k šamanom oziroma vračem, ki trdijo, da imajo skrivnostne moči, in k čarovnikom. Drugi iščejo smernice v horoskopu, tarot kartah, uporabljajo bajalico, ouija ploščo ali posebne kristalne kamne. Veliko je tudi ljudi, ki skušajo navezati stik z duhovi umrlih. Glede na poročila se k astrologiji in spiritističnim medijem obračajo za pomoč pri odločanju tudi nekateri državniki. Vse to je v popolnem nasprotju z Mihovim nasvetom, naj hodimo s pravim Bogom in sprejemamo njegovo vodstvo.

²² Ker si pravi Jehovov služabnik, se moraš vsekakor varovati takšnega početja. Lahko si povsem prepričan, da Bog svoje volje in moči ne razodeva po magiji ali okultizmu. Amos 3:7 nam zagotavlja, da Jehova razkriva »svojo skrivnost [. . .] svojim služabnikom, prerokom«. Posameznik, ki se poigrava z okultizmom, lahko pride pod vpliv in nadzor voditelja demonov, Satana, ki je lažnivec in prevarant. Skupaj s svojimi demoni je odločen ljudem škodovati, do njih je že od nekdaj krut in jih je pripravljen celo moriti. (Job 1:7–19; 2:7; Marko 5:5) Zato je jasno, da je Miha s spodbudo, naj hodimo s pravim Bogom, obsodil ukvarjanje z vedeževanjem in čarovništvom.

23. Kdo je edini, ki lahko usliši naše primerne prošnje?

²³ Pravo duhovno vodstvo je mogoče najti samo pri Jehovu in njegovem čistem čaščenju. (Janez 4:24) »Prosite Jehova,« je napisal prerok Zaharija. (Zaharija 10:1) Če doživljaš napade ali skušnjave hudobnih duhovnih sil, se spomni, da »vsak, ki bo klical Jehovovo ime, bo rešen«. (Joel 2:32) To zagotovilo je bistvenega pomena, medtem ko živimo v pričakovanju njegovega velikega dne.

24. Kaj si se naučil iz Miha 6:8?

²⁴ Očitno vrstica iz Miha 6:8 vsebuje bogato snov za premišljevanje. Če želimo biti moralno močni, si moramo pridobiti prave motive in bogovšečne lastnosti. Ozej je za nas, ki živimo »v zadnjih dneh«, izrekel prav spodbudne besede. Dejal je, da bodo v naših dneh bogaboječi ljudje iskali Jehovovo dobroto. (Ozej 3:5) Amos je potrdil, da nas Bog vabi k temu, ko je rekel, naj iščemo, kar je dobro, da bomo lahko živeli. Poleg tega nas je spodbudil: »Ljubite dobro.« (Amos 5:14, 15) Če bomo tako ravnali, nam bo izpolnjevanje tega, kar Jehova zahteva od nas, v pravo veselje.