Prosti govor

GLEDE svojega govora si se morda zelo potrudil. Mogoče imaš poučno gradivo, ki je tudi zelo logično sestavljeno. Morda ga znaš tekoče predstaviti. Toda kako učinkovita je tvoja predstavitev, če je pozornost poslušalcev razdeljena, če poslušajo le delčke tega, kar govoriš, ker jim misli pogosto odtavajo drugam? Ali boš lahko dosegel njihovo srce, če se bodo miselno težko osredotočali na govor?

Kaj bi lahko bil vzrok za takšen problem? K temu lahko prispeva mnogo dejavnikov. Najpogosteje pa je težava v tem, da govornik ne govori prosto. Z drugimi besedami, govornik prepogosto pogleduje v zapiske ali pa je njegov govor preveč formalen. Vendar sta ti težavi neposredno povezani s tem, kako je govor pripravljen.

Če govor najprej napišeš in ga nato skušaš preoblikovati v očrt, boš verjetno opazil, da ga je težko predstaviti prosto. Zakaj? Zato ker si že izbral besede, ki jih nameravaš uporabiti. Četudi boš govoril po očrtu, se boš skušal spomniti besed, ki si jih imel napisane v izvirnem besedilu. Kadar je gradivo napisano, je jezik bolj uraden in stavčna zgradba bolj kompleksna kakor v vsakdanjem govoru. To se bo v tvojem nastopu videlo.

Namesto da bi govor podrobno napisal, poskusi naslednje: 1. Izberi temo in glavne točke snovi, ki jih boš uporabil za razvijanje te teme. Za kratek govor bosta morda zadostovali dve glavni točki. Daljši govor pa jih ima lahko štiri ali pet. 2. Pod vsako glavno točko napiši ključne svetopisemske stavke, s katerimi nameravaš to točko razviti; prav tako si pripiši ponazoritve in ključne argumente. 3. Razmisli o tem, kaj boš povedal v uvodu. Morda bi si lahko kakšen stavek ali dva celo izpisal. Prav tako si zamisli sklep.

Priprava na govor je zelo pomembna. Vendar pa govora ne obnavljaj besedo za besedo, s ciljem, da bi se ga naučil na pamet. Pri pripravi na prosti govor bi se moral posvetiti mislim, ki jih boš izrazil, in ne besedam. Misli bi moral obnavljati toliko časa, dokler jih ne boš imel v glavi med sabo jasno povezane. Če si govor logično sestavil in skrbno načrtoval, ti to ne bi smelo povzročati težav, pa tudi med govorom bi se ti morale misli porajati povsem spontano.

Razmisli o koristih. Pomembna prednost prostega govora je v tem, da boš govoril preprosto, na kar se ljudje najraje odzivajo. Tvoj govor bo živahnejši in zato poslušalcem bolj zanimiv.

S to metodo govorjenja lahko ohranjaš kar najboljši vidni stik s poslušalci, zaradi česar tudi laže komuniciraš z njimi. Ker ne boš za vsak stavek pogledoval v zapiske, se bodo poslušalci bolj nagibali k mnenju, da svojo temo dobro poznaš in da resnično verjameš v to, kar govoriš. S takšnim načinom govora boš torej lahko imel prisrčno, pogovorno predstavitev, s katero boš resnično prišel poslušalcem do srca.

Prosti govor prav tako omogoča prilagodljivost. Gradivo ni tako strogo začrtano, da ga ne bi mogel popravljati. Denimo, da zgodaj tistega dne, ko naj bi imel govor, slišiš kakšno izredno novico, ki se neposredno navezuje na tvojo temo. Mar ne bi bilo primerno, da jo omeniš? Ali pa morda med govorom ugotoviš, da je v občinstvu veliko otrok, ki hodijo v šolo. Kako lepo bi bilo, da bi svoje ponazoritve in naobrnitve prilagodil tako, da bi jim pomagal doumeti, kako se gradivo tiče njihovega življenja!

Druga prednost prostega govora pa je ta, da vzgibava tudi tvoj um. Kadar se tvoji poslušalci s cenjenjem odzivajo na to, kar govoriš, postaneš tudi sam bolj navdušen in te to navede k temu, da misli obravnavaš podrobno oziroma si vzameš čas, da določene točke ponoviš in jih tako poudariš. Če opaziš, da zanimanje poslušalcev upada, lahko ustrezno ukrepaš, da bi ta problem premostil, namesto da bi še naprej govoril ljudem, ki so z mislimi nekje drugje.

Ogibaj se pasti. Zavedati bi se moral, da se lahko tudi pri prostem govoru zapleteš v kakšno past. Ena od teh je težnja, da bi prekoračil dodeljeni čas. Če med govorom omenjaš preveč dodatnih misli, imaš lahko težave s časom. To lahko rešiš tako, da si na očrtu označiš, koliko časa lahko nameniš vsakemu delu govora. Nato se dosledno ravnaj po tem razporedu.

Naslednja nevarnost, še zlasti za izkušene govornike, je pretirana samozavest. Ker so vajeni javnega govorništva, se nekaterim morda ne zdi težko nametati skupaj nekaj misli in zapolniti dodeljeni čas. Vendar pa bi nas morala ponižnost in upoštevanje dejstva, da sodelujemo v izobraževalnem programu, v katerem je Veliki poučevalec sam Jehova, spodbuditi k temu, da bi se vsake naloge lotili z molitvijo ter se dobro pripravili. (Iza. 30:20, NW; Rim. 12:6–8)

Mnoge govornike, ki nimajo izkušenj v prostem govorjenju, morda bolj skrbi to, da bi lahko pozabili, kaj so želeli povedati. Ne dopusti, da bi se zaradi tega obotavljal narediti ta nadaljnji korak k učinkovitemu govorjenju. Dobro se pripravi in Jehova prosi za pomoč njegovega duha. (Jan. 14:26)

Nekatere govornike pa ovira pretirana skrb glede tega, kako bodo misli ubesedili. Resda pri prostem govoru morda ne boš uporabljal tako izbranih besed in govoril tako slovnično pravilno, kakor če bi govoril po manuskriptu, vendar pa bo privlačno pogovorno izražanje vse to močno odtehtalo. Ljudje se najraje odzivajo na misli, ki jih predstaviš z njim lahko razumljivimi besedami in s preprostimi stavki. Če se boš dobro pripravil, se ti bodo ustrezne besede porajale kar same od sebe, pa ne zato, ker bi se jih naučil na pamet, temveč zato, ker si misli dovolj obnavljal. In če se boš že pri vsakdanjih stikih z drugimi trudil dobro govoriti, boš tako govoril tudi na odru.

Kakšne zapiske naj bi uporabljal. Sčasoma in z vajo boš morda uspel svoj očrt skrčiti na samo nekaj besed za vsako točko govora. Te besede si lahko skupaj s svetopisemskimi stavki, ki jih nameravaš uporabiti, zapišeš na kartico ali kos papirja, tako da se boš lahko hitro ozrl nanje. Za terensko strežbo si boš enostaven očrt v večini primerov kar zapomnil. Če si raziskal kakšno temo za ponovni obisk, si lahko nekaj kratkih točk morda zapišeš na kos papirja, tega pa vstaviš v svojo Biblijo. Tvoja razprava pa lahko temelji tudi samo na očrtu iz Biblijske topike za razpravljanje oziroma na gradivu iz Dopovedovanja iz Svetega pisma.

Če ti je dodeljeno, da v nekaj tednih obravnavaš več točk na shodih in imaš morda še javne govore, boš mogoče potreboval obširnejše zapiske. Zakaj? Zato, da bi si v mislih osvežil gradivo, preden boš predstavil vsako od teh nalog. Toda če se boš med govorom zaradi ubeseditve preveč zanašal na zapiske in vanje včasih pogledoval že za skoraj vsak stavek, ne boš deležen koristi, ki so značilne za prosti govor. Če si delaš obširne zapiske, si jih označi tako, da boš brez težav našel le nekaj poudarjenih besed in svetopisemskih navedkov, na katerih temelji tvoj očrt.

Čeprav naj bi izkušen govornik navadno govoril predvsem prosto, je lahko koristno, če uporabi še druge načine predstavljanja gradiva. V uvodu in sklepu, ko mora imeti dober stik z občinstvom in povedati krepke, skrbno oblikovane stavke, je lahko učinkovito to, da se nekaj stavkov nauči na pamet. Kadar navaja dejstva, številke, citate ali svetopisemske stavke, jih lahko prebere, kar je lahko zelo učinkovito.

Ko drugi zahtevajo pojasnilo. Včasih kdo zahteva, naj pojasnimo svoje verovanje, ne da bi se prej imeli možnost pripraviti. To se lahko zgodi, ko nam kdo, ki ga srečamo v terenski službi, ugovarja. Do podobnih okoliščin lahko pride na delovnem mestu, v šoli ali kadar smo skupaj s sorodniki. Tudi vladni uradniki morda zahtevajo, naj pojasnimo svoje verovanje in naš način življenja. Sveto pismo spodbuja: »Pripravljeni bodite vsekdar na odgovor vsakemu, ki vas vpraša za vzroke upanja, ki je v vas, toda s krotkostjo in strahom [globokim spoštovanjem, NW].« (1. Pet. 3:15)

Bodi pozoren na to, kako sta Peter in Janez odgovorila judovskemu sinedriju, kot je to zapisano v Dejanjih apostolov 4:19, 20. Svoje stališče sta jasno izrazila v samo dveh stavkih. To sta naredila primerno svojemu občinstvu – opozorila sta na to, da vprašanje, pred katerim so bili apostoli, velja tudi za sodišče. Kasneje so Štefanu naprtili krive obtožbe in ga privedli pred to isto sodišče. Njegov močni, spontani odgovor si preberi v Dejanjih apostolov 7:2–53. Kako si je uredil gradivo? Dogodke je predstavil v zgodovinskem zaporedju. V primernem trenutku je začel poudarjati uporniški duh izraelskega naroda. Na koncu pa je pokazal, da je sinedrij pokazal istega duha, ko je dal umoriti Božjega Sina.

Kako lahko učinkovito pojasniš svoje verovanje, kadar kdo hoče, da to storiš takoj, brez vnaprejšnje priprave? Posnemaj Nehemija, ki je tiho molil, preden je odgovoril na vprašanje kralja Artakserksa. (Neh. 2:4) Zatem si v mislih hitro oblikuj očrt. Lahko bi naredil naslednje osnovne korake: 1. Izberi si eno ali dve točki, ki naj bi ju omenil v pojasnilu (morda se boš odločil za točke, ki jih najdeš v Dopovedovanju iz Svetega pisma). 2. Izberi svetopisemske stavke, s katerimi boš te točke podprl. 3. Načrtuj, kako boš svoje pojasnilo taktno uvedel, tako da te bo vpraševalec pripravljen poslušati. Zatem začni govoriti.

Ali se boš, ko boš pod pritiskom, spomnil, kaj moraš narediti? Jezus je svojim sledilcem dejal: »Ne skrbite, kako in kaj bi govorili, kajti dano vam bo tisto uro, kaj naj govorite. Niste namreč vi, ki govorite, ampak Duh Očeta vašega je, ki govori v vas.« (Mat. 10:19, 20) To ne pomeni, da boš prejel čudežno ‚besedo modrosti‘, ki so jo prejeli kristjani v prvem stoletju. (1. Kor. 12:8) Toda če se boš redno okoriščal izobraževanja, ki ga Jehova daje svojim služabnikom v krščanski občini, te bo sveti duh, ko bodo okoliščine to zahtevale, spomnil na potrebne informacije. (Iza. 50:4)

Nedvomno je lahko prosti govor zelo učinkovit. Če se boš redno vadil v prostem govorjenju, ko boš imel točke v občini, potem ti ne bo težko brez vnaprejšnje priprave odgovarjati na vprašanja, ko bo to treba, saj je postopek pripravljanja očrta podoben. Ne omahuj. S tem da se boš naučil prosto govoriti, boš lahko še bolj učinkovit v terenski strežbi. In če imaš prednost imeti govore pred občino, boš bolj verjetno ohranjal pozornost poslušalcev ter jim prišel do srca.