Kako raziskovati

KRALJ SALOMON je »premišljeval [. . .] in raziskoval ter sestavil mnogo pregovorov«. Zakaj pa? Ker je hotel napisati »odkritosrčne besede resnice«. (Prop. 12:9, 10, EI) Lukež je »vse od začetka skrbno izprašal«, da bi po logičnem zaporedju zapisal dogodke iz Kristusovega življenja. (Luk. 1:3) Oba Božja služabnika sta raziskovala.

Kaj je raziskovanje? To je temeljito iskanje informacij o določeni temi. Pri raziskovanju je treba brati, zahteva pa se tudi uporaba načel preučevanja. K raziskovanju lahko spada tudi povpraševanje ljudi.

V katerih primerih pa je treba raziskovati? Tu je nekaj zgledov. Ko osebno preučuješ ali bereš Biblijo, morda naletiš na vprašanja, ki so zate pomembna. Nekdo, ki mu pričuješ, morda zastavi vprašanje, na katero bi mu rad odgovoril z določnimi informacijami. Morda ti je bil dodeljen govor.

Vzemimo, da ti je bil dodeljen govor. Gradivo, ki ga moraš predstaviti, je morda videti precej splošno. Kako ga lahko naobrneš na krajevne razmere? Oplemeniti ga z raziskovanjem. Kadar gradivo podpreš z malo statistike ali s kakšnim zgledom, ki ustreza tvojemu gradivu in je pomembno za občinstvo, bo misel, ki se je morda zdela povsem jasna, postala poučna in bo celo koga vzgibala. Natisnjeno gradivo, ki ga obravnavaš, je morda napisano za bralce po vsem svetu, toda misli moraš razširiti, ponazoriti ter naobrniti na eno občino oziroma eno osebo. Kaj storiti?

Preden se lotiš iskanja informacij, razmisli, kdo bodo tvoji poslušalci. Kaj že vedo? Kaj morajo vedeti? Nato ugotovi, kaj je tvoj cilj. Ali želiš pojasnjevati? prepričevati? kaj ovreči? oziroma spodbujati? Pri pojasnjevanju moraš priskrbeti dodatne informacije, tako da zadevo razjasniš. Čeprav so osnovna dejstva morda razumljiva, boš mogoče moral pojasniti, kdaj oziroma kako narediti to, kar je napisano. Pri prepričevanju je treba navesti razloge, zakaj je kakšna stvar takšna, kakršna je, ter predstaviti dokaze. Da bi lahko kaj ovrgel, moraš natančno poznati obe strani spornega vprašanja in skrbno analizirati dokaze, ki jih uporabljaš. Seveda ne iščemo zgolj močnih argumentov, temveč načine, kako prijazno predstaviti dejstva. K spodbujanju spada to, da dosežeš srce. To pomeni, da poslušalce motiviraš in jim okrepiš željo ravnati v skladu s tem, kar se razpravlja. Z resničnimi zgledi ljudi, ki so kljub težavam udejanjali naučeno, boš lahko dosegel srce.

Ali si sedaj že pripravljen, da začneš? Ne še. Razmisli o tem, koliko informacij potrebuješ. Čas je lahko pomemben dejavnik. Če boš informacije predstavil drugim, koliko časa boš imel na voljo? Pet minut? Petinštirideset minut? Ali je čas že določen, denimo kot na krščanskem shodu, ali pa ga lahko prilagodiš, kot na primer na biblijskem pouku ali pastirskem obisku?

In navsezadnje, kateri raziskovalni pripomočki so ti na voljo? Ali so poleg teh, ki jih imaš doma, še kateri v knjižnici v tvoji kraljestveni dvorani? Ali bi ti bratje in sestre, ki že dolga leta služijo Jehovu, dovolili, da se okoristiš njihovih raziskovalnih pripomočkov? Ali je na tvojem področju kakšna javna knjižnica, kjer si lahko izposodiš priročnike, če jih potrebuješ?

Uporabljati naš glavni raziskovalni pripomoček – Biblijo

Če je tvoj raziskovalni projekt povezan s pomenom kakega svetopisemskega stavka, najprej poglej v samo Biblijo.

Preišči sobesedilo. Vprašaj se: ‚Komu je ta stavek namenjen? Kaj vrstice pred in za tem odlomkom povedo glede razmer, zaradi katerih je bil stavek napisan, ali glede stališča ljudi, ki jih omenja?‘ Takšne podrobnosti nam pogosto lahko pomagajo stavek razumeti, prav tako pa bodo lahko poživile govor, v katerem jih boš morda uporabil.

Besede iz Lista Hebrejcem 4:12 se na primer pogosto navaja kot dokaz tega, da ima Božja Beseda moč doseči srce in vplivati na življenje. S sobesedilom si lahko še poglobimo razumevanje tega, kako je to mogoče. Sobesedilo namreč razpravlja o tem, kaj je Izrael doživljal 40 let v pustinji, preden je vstopil v deželo, ki jo je Jehova obljubil Abrahamu. (Heb. 3:7–4:13) »Beseda Božja«, Njegova obljuba, da jih bo v skladu s svojo zavezo z Abrahamom pripeljal v kraj počitka, ni bila mrtva, temveč živa, in bližala se je izpolnitvi. Izraelci so imeli vse razloge za to, da pokažejo vero v to obljubo. Toda ko jih je Jehova peljal iz Egipta do gore Sinaj in nato proti Obljubljeni deželi, so vedno znova kazali pomanjkanje vere. S svojim odzivom na to, kako je Bog izpolnil svojo besedo, so torej pokazali, kaj imajo v srcu. Podobno danes Božja obljubljena beseda odkriva, kaj je v srcu ljudi.

Preveri navzkrižne navedenke. Nekatere Biblije vsebujejo navzkrižne navedenke. Ali jih tudi tvoja? Če jih, so ti lahko v pomoč. Razmisli o zgledu iz New World Translation of the Holy Scriptures. Prvi Petrov list 3:6 pravi, da je Sara posnemanja vreden zgled za krščanske žene. Navzkrižna navedenka, ki napoti na Prvo Mojzesovo knjigo 18:12, to še podkrepi, ko odkrije, da je Sara Abrahama »pri sebi« imenovala gospod. Njena pokornost je bila torej iskrena. Poleg takšnega vpogleda te lahko navzkrižne navedenke usmerijo na vrstice, ki pokažejo, kako se je izpolnila kaka biblijska prerokba ali kak vzorec iz postavine zaveze. Vendar pomni, da nekatere navzkrižne navedenke niso namenjene temu, da dajejo takšna pojasnila. Morda usmerijo le na podobne misli ali na življenjepisne oziroma geografske informacije.

Išči s pomočjo biblijske konkordance. Biblijska konkordanca je abecedno kazalo besed, ki so uporabljene v Bibliji. Z njo lahko najdeš svetopisemske stavke, ki se nanašajo na temo, katero raziskuješ. Ob preiskovanju teh stavkov boš spoznal še druge koristne podrobnosti. Videl boš dokaz »vzorca« resnice, ki je zapisana v Božji Besedi. (2. Tim. 1:13, NW) New World Translation vsebuje kazalo osnovnih biblijskih besed. Comprehensive Concordance pa je precej bolj obsežna. Če je na voljo v tvojem jeziku, te bo usmerila na vse svetopisemske stavke, ki vsebujejo katero od glavnih besed v Bibliji.

Nauči se uporabljati druge raziskovalne pripomočke

V okvirju na 33. strani je navedenih še več drugih raziskovalnih pripomočkov, ki jih je priskrbel »zvesti in preudarni suženj«. (Mat. 24:45–47, NW) Mnogi od teh imajo vsebinsko kazalo in veliko jih ima na koncu še kazalo, ki je namenjeno temu, da ti pomaga najti točno določeno informacijo. Na koncu vsakega leta je v Stražnem stolpu ter Prebudite se! objavljeno stvarno kazalo člankov, ki so izšli v tem letu.

To, da veš, katere informacije najdeš v teh publikacijah za preučevanje Biblije, lahko pospeši raziskovalni postopek. Denimo, da hočeš izvedeti kaj več glede prerokb, naukov, krščanskega vedenja ali udejanjanja biblijskih načel. V Stražnem stolpu boš verjetno našel to, kar iščeš. Prebudite se! se ukvarja z aktualnimi dogodki, trenutnimi problemi, vero, znanostjo in ljudstvi raznih dežel. Razlage vseh pripovedi, ki jih najdemo v evangelijih, so po kronološkem zaporedju napisane v knjigi Največji človek, kar jih je kdaj živelo. Publikacije, kot so Razodetje – pred nami je njegov veliki vrhunec!, Bodimo pozorni na Danielovo prerokovanje! in knjiga v dveh delih Izaijevo prerokovanje – luč za vse človeštvo, obravnavajo celotne biblijske knjige po vrsticah. V knjigi Dopovedovanje iz Svetega pisma boš našel zadovoljive odgovore na stotine biblijskih vprašanj, ki jih ljudje pogosto zastavljajo v terenski službi. Da bi jasneje razumel druge vere, njihove nauke in njihovo zgodovino, si pomagaj s knjigo Mankind’s Search for God. Nekatere podrobnosti glede sodobne zgodovine Jehovovih prič boš našel v brošuri Jehovove priče po vsem svetu enotno spolnjujejo Božjo voljo. Podrobnosti glede tega, kaj je bilo po svetu doseženo z oznanjevanjem dobre novice, boš našel v najnovejši prvojanuarski izdaji Stražnega stolpa. Insight on the Scriptures je biblijska enciklopedija in atlas. Če potrebuješ podrobnosti glede ljudstev, krajev, reči, jezikov ali zgodovinskih dogodkov, povezanih z Biblijo, je to odličen vir.

Watchtowerjevo kazalo publikacij. To Kazalo, izdano v več kot 20 jezikih, te bo usmerilo na informacije v številnih naših publikacijah. Razdeljeno je na tematsko kazalo in kazalo svetopisemskih stavkov. V tematskem kazalu poišči besedo, ki predstavlja temo, katero hočeš raziskati. V kazalu svetopisemskih stavkov pa v seznamu poišči tisti stavek, ki ga želiš bolje razumeti. Če je bilo v tvojem jeziku v letih, ki jih zajema Kazalo, glede te teme ali tega svetopisemskega stavka kaj napisano, boš našel seznam referenc, ki jih boš lahko preiskal. Legenda na začetku Kazala ti lahko pomaga ugotoviti, katera publikacija je mišljena z navedeno kratico. (Tako bi na primer ugotovil, da se w99 1. 3. 15 nanaša na Stražni stolp, 1. marec 1999, stran 15.) Glavni naslovi, kot sta »Doživljaji iz terenske strežbe« in »Življenjske zgodbe Jehovovih prič«, so lahko koristni pri pripravljanju spodbudnih predstavitev za občino.

Ker je lahko raziskovanje zelo zanimivo, pazi, da ne zaideš na kakšno drugo temo. Ostani osredinjen na svoj cilj, da najdeš gradivo, ki ga potrebuješ za trenutno nalogo. Če te Kazalo napoti na določen vir, le-tega odpri na navedeni/-h strani/-eh, nato pa s pomočjo podnaslovov in uvodnih besed v odstavkih poišči gradivo, ki ustreza tvojim potrebam. Če iščeš pomen določene biblijske vrstice, potem na strani, na katero si napoten, najprej poišči stavek in šele nato preglej razlago ob njem.

Watchtower Library na zgoščenki. Če imaš dostop do računalnika, se lahko okoristiš zgoščenke Watchtower Library, ki vsebuje obsežno zbirko naših publikacij. Z iskalnim programom, ki je enostaven za uporabo, lahko poiščeš besedo, besedno zvezo ali svetopisemski stavek v kateri koli od publikacij, ki so v Watchtower Library. Tudi če ta raziskovalni pripomoček ni na voljo v tvojem jeziku, se ga lahko okoristiš v katerem od razširjenih mednarodnih jezikov, ki ti je poznan.

Druge teokratične knjižnice

Pavel je v svojem drugem navdihnjenem pismu Timoteju le-tega prosil, naj mu v Rim prinese »knjige, zlasti pergamente«. (2. Tim. 4:13) Pavel je določena besedila cenil in si jih shranjeval. Tudi ti lahko storiš enako. Ali si shranjuješ osebne izvode Stražnega stolpa, Prebudite se! in Naše kraljestvene strežbe, zatem ko se jih pregleda na občinskih shodih? Če jih, ti bodo poleg drugih krščanskih publikacij na voljo, ko se boš lotil raziskovanja. Večina občin ima v kraljestveni dvorani knjižnico z zbirko teokratičnih publikacij. Te so v korist vsem članom občine, da jih uporabljajo, ko so v kraljestveni dvorani.

Urejaj si osebni arhiv

Bodi pozoren na zanimive misli, ki jih lahko uporabiš pri govoru in poučevanju. Če v časopisu ali reviji najdeš kako novico, statistiko ali primer, kar bi lahko uporabil v strežbi, si to izreži oziroma prepiši podatke. Pripiši še datum, naslov časopisa in morda ime avtorja oziroma izdajatelja. Na občinskih shodih si zapiši dokazovalne misli in ponazoritve, ki ti lahko pomagajo pojasniti resnico drugim. Ali si se kdaj domislil kake dobre ponazoritve, toda nisi imel priložnosti, da bi jo takoj povedal? Zapiši si jo in shrani v arhiv. Potem ko boš že nekaj časa sodeloval v Teokratični strežbeni šoli, boš imel pripravljenih veliko predstavitev. Namesto da bi zapiske teh govorov vrgel stran, jih shrani. Raziskano gradivo ti bo morda prišlo prav kasneje.

Pogovarjaj se z drugimi

Ljudje so bogat vir informacij. Ko je Lukež sestavljal svojo evangelijsko pripoved, je veliko informacij očitno zbral tako, da je spraševal očividce. (Luk. 1:1–4) Morda lahko kak sokristjan osvetli temo, ki si jo prizadevaš raziskati. Glede na List Efežanom 4:8, 11–16 Kristus uporablja »ljudi darove« (NW), da bi nam pomagal zrasti v ‚spoznanju Sina Božjega‘. Če boš povprašal tiste, ki imajo izkušnje pri služenju Bogu, boš morda dobil koristne ideje. Iz pogovorov z drugimi lahko prav tako ugotoviš, kaj razmišljajo, to pa ti bo pomagalo pripraviti zares praktično gradivo.

Ovrednoti dobljene rezultate

Zatem ko se pšenico požanje, je treba zrnje ločiti od plev. Enako je s sadovi tvojega raziskovanja. Preden jih lahko uporabiš, moraš to, kar je koristno, ločiti od nepotrebnega.

Če boš informacije uporabil v govoru, se vprašaj: ‚Ali misel, ki jo nameravam povedati, mojo predstavitev teme zares obogati? Ali pa, čeprav je gradivo zanimivo, bolj odvrača pozornost od teme, o kateri naj bi govoril?‘ Če bi rad omenil kak aktualen dogodek oziroma gradivo iz nenehno spreminjajočih se področij znanosti oziroma medicine, pazi, da bodo informacije najnovejše. Zavedaj se tudi tega, da so bile morda nekatere misli iz naših starejših publikacij popravljene, zato preuči, kaj je bilo o tej temi objavljeno nazadnje.

Še posebej moraš biti previden, če se odločiš zbirati informacije iz svetnih virov. Nikoli ne pozabi, da je Božja Beseda resnica. (Jan. 17:17) Jezus ima glavno vlogo pri izpolnitvi Božjega namena. Zato v Listu Kološanom 2:3 piše, da so v njem »skriti vsi zakladi modrosti in spoznanja«. Rezultate svojega raziskovanja ovrednoti iz tega gledišča. Glede raziskovanja svetnega gradiva se vprašaj: ‚Ali to gradivo v določenih rečeh pretirava, je spekulativno oziroma kratkovidno? Ali je bilo napisano s sebičnim oziroma komercialnim motivom? Ali drugi ugledni viri soglašajo z njim? Predvsem pa, ali je v skladu z biblijsko resnico?‘

Besede v Pregovorih 2:1–5, NW, nas spodbujajo, naj spoznanje, razumevanje in sprevidevnost vztrajno iščemo ‚kakor srebro in kakor skrite zaklade‘. Za to se je treba naprezati, toda hkrati smo tudi bogato poplačani. Raziskovanje terja trud, vendar ti bo pomagalo ugotoviti, kaj o določenih zadevah meni Bog, popraviti napačne ideje in bolje razumeti resnico. Prav tako bodo tvoje predstavitve smiselne in žive, tako da jih boš z veseljem podajal, drugi pa jih bodo z užitkom poslušali.