Kako reči ne

TEŽAVA

Vaš otrok nikoli ne sprejme besede ne za odgovor. Kadar koli rečete ne, njegova trma preizkuša meje vaše potrpežljivosti. Nič, kar naredite ali rečete, ga ne pomiri in nazadnje menite, da nimate druge izbire, kot da popustite. Zopet se vaš odločni ne spremeni v zagrenjeni in nejevoljni da.

Ta ponavljajoči se vzorec vas utruja, vendar ga lahko ustavite. Najprej pa razmislite o nekaterih dejstvih, povezanih s tem, da rečete ne.

KAJ BI MORALI VEDETI

Reči ne ni nekaj krutega. Nekateri starši se s tem ne strinjajo. Morda so mnenja, da bi morali otroku dopovedovati, mu pojasniti svoje stališče ali se z njim celo pogajati. Predlagajo, da se ognete besedi ne, zato da vam otrok ne bi zameril.

Res je, da beseda »ne« lahko sprva razočara vašega otroka. Vendar pa ga tudi nauči nekaj pomembnega – da v resničnem svetu obstajajo meje, ki se jih vsi ljudje moramo držati. Če pa po drugi strani popustite, oslabite svojo avtoriteto in otroku sporočate, da lahko vedno, kadar si kaj zaželi, s svojim jokom manipulira z vami. Kasneje vam bo lahko otrok zameril zaradi vaših odzivov. Konec koncev, koliko lahko sploh spoštuje starša, s katerim zlahka manipulira?

S tem ko svojemu otroku rečete ne, ga pripravljate na najstništvo in odraslost. Iz tega se nauči, kako koristno je, da se kdaj tudi čemu odreče. Če sprejme ta dragoceni pouk, je manj verjetnosti, da bo v najstniških letih popustil pritisku, da bi poskusil droge ali imel predzakonske spolne odnose.

S tem ko rečete ne, svojega otroka tudi pripravljate na odraslost. »Resnica je, da mi [odrasli] ne dobimo vedno tega, kar si želimo,« piše dr. David Walsh. »Svojim otrokom ne delamo nobene usluge, če jih učimo, da jim bo v življenju vedno vse dano na pladnju.«a

KAJ LAHKO STORITE

Osredinite se na svoj cilj. Želite, da vaš otrok odraste v sposobnega, čustveno zrelega, uspešnega človeka. Toda če mu daste vse, kar vas prosi, ravnate v nasprotju s tem ciljem. Sveto pismo pravi, da če se koga »razvaja od njegove mladosti, bo ta kasneje postal nehvaležen«. (Pregovori 29:21) Torej je to, da rečete ne, del učinkovite vzgoje. Takšna vzgoja bo vašemu otroku pomagala, ne pa škodovala. (Svetopisemsko načelo: Pregovori 19:18)

Kadar rečete ne, bodite odločni. Otrok vam ni enak. Zato ni potrebe, da z njim razpravljate o tem, zakaj ste rekli ne, kakor da za to potrebujete njegovo dovoljenje. Seveda si morajo otroci, medtem ko odraščajo, šolati »zmožnost zaznavanja, da razlikujejo med pravilnim in napačnim«. (Hebrejcem 5:14) Zato ni narobe, če jim kaj dopovedujemo. Vendar pa se z mlajšimi otroki ne zapletajte v neskončne debate, zakaj ste rekli ne. Bolj ko boste z otrokom razpravljali, bolj bo vaš ne zvenel kot prošnja, ne pa kot odločitev. (Svetopisemsko načelo: Efežanom 6:1)

Vztrajajte pri svoji odločitvi. Otrok bo morda vašo odločenost preizkušal z jokom ali moledovanjem. Kaj lahko storite, če se to zgodi doma? »Z otrokom ne bodite v istem prostoru,« priporoča knjiga Loving Without Spoiling. »Recite mu: ‚Tudi prav, če želiš jokati, vendar tega nočem poslušati. Pojdi v svojo sobo. Tam lahko jokaš, dokler se ne pomiriš.‘« Sprva vam bo morda težko biti tako odločni. Morda bo tudi otroku težko to sprejeti. Vendar se bo sčasoma verjetno vse manj upiral, ko bo ugotovil, da resno mislite to, kar ste rekli. (Svetopisemsko načelo: Jakob 5:12)

Bodite razumni. Ne recite ne samo zato, da bi uveljavljali svojo starševsko avtoriteto. Raje bodite znani po svoji razumnosti. (Filipljanom 4:5) V določenih okoliščinah lahko svojemu otroku rečete tudi da, vse dokler ne popuščate njegovemu joku in je njegova prošnja upravičena. (Svetopisemsko načelo: Kološanom 3:21)