Osatnik – skrivnost je razkrita

EVROPSKI opazovalci že dolgo občudujejo pisane metulje osatnike (Vanessa cardui) in se sprašujejo, kaj se ob koncu vsakega poletja zgodi z njimi. Ali enostavno poginejo, ko nastopi mrzlo vreme? Nedavne raziskave odkrivajo izjemno zgodbo. Ti metulji vsako leto prepotujejo pot med severno Evropo in Afriko.

Raziskovalci so združili rezultate opazovanj z vrhunskim radarjem s tem, kar je opazilo na tisoče prostovoljcev iz vse Evrope. Rezultati so odkrili, da se na milijone osatnikov, ko se poletje konča, seli na jug. Največkrat letijo na višini več kot 500 metrov, tako da jih ljudje ne moremo videti. Metulji počakajo na ugodne vetrove, na katerih nato na svojem dolgem potovanju v Afriko jadrajo s povprečno hitrostjo 45 kilometrov na uro. Njihovo letno potovanje je dolgo tudi do 15.000 kilometrov. Prične se na skrajnem severu, na robu Arktike, in konča na skrajnem jugu, v tropski zahodni Afriki. To potovanje je skoraj dvakrat daljše od potovanja, ki ga opravi metulj severnoameriški monarh. Ena sama generacija osatnikov ne opravi vse te krožne poti, ampak je za to potrebnih šest zaporednih generacij.

Profesorica Jane Hill z angleške univerze York pojasnjuje: »Osatnik se nikoli ne ustavi, se razmnožuje in potuje naprej.« Ravno to vsako leto celotno populacijo ponese iz severne Evrope v Afriko in ponovno nazaj.

»To drobceno bitje, ki tehta manj kot en gram in ima možgane v velikosti bucikine glave ter nima priložnosti učiti se od starejših, izkušenejših metuljev, se poda na obsežno potovanje med celinami,« pravi Richard Fox, vodja raziskav pri organizaciji Butterfly Conservation. Doda še: »Za osatnike smo nekoč menili, da letijo na slepo, prepuščeni milosti in nemilosti vetra, na koncu pa se znajdejo v evolucijski slepi ulici, ko nastopi smrtonosna angleška zima.« Vendar pa je ta raziskava pokazala, da so ti metulji »napredni popotniki«.