Dženg He

KITAJSKA je dežela presežnikov. Je ena največjih držav na svetu in ima največ prebivalcev. Znana je po velikem Kitajskem zidu, enem od najbolj ambicioznih gradbenih projektov v zgodovini. Flota velikanskih ladij, ki sta jo zgradila Jong Le in Šuande, cesarja iz dinastije Ming, je obsegala več ladij kakor katera koli flota v nadaljnjih petih stoletjih. Poveljnik tega ladjevja je bil musliman z jugozahoda Kitajske. Ime mu je bilo Dženg He.

VPLIV, TRGOVINA IN DAVKI

Glede na napis, ki je deloma citiran na začetku tega članka, je bilo poslanstvo Dženg Heja »seznaniti ljudi z velikimi koristmi, ki jih prinaša podrejenost cesarju, in s prebivalci v daljnih deželah ravnati prijazno«. Na napisu še piše, da so zaradi teh potovanj »vsi ljudje iz dežel za obzorjem in s koncev zemlje postali podložniki [Kitajske] [. . .] Barbari z druge strani morij [. . .] so prišli na uradni obisk [na cesarjev dvor] in s seboj prinesli dragocene predmete in darila.«

To, zakaj sta se cesarja iz dinastije Ming odločila organizirati ta potovanja, je še vedno predmet razprav. Nekateri menijo, da je bil Dženg He prosvetljen, dobronameren odposlanec mogočnega, a miroljubnega naroda. Drugi pa sklepajo, da je bila njegova naloga z agresivno politiko podjarmiti države. Dokaz za to vidijo v tem, da je Dženg He ponudil sijajna darila in politično podporo vladarjem, ki so ga sprejeli, tiste pa, ki se niso hoteli podrediti cesarju in plačati davkov, je premagal in odpeljal v ujetništvo. Na ducate vladarjev, ki so vladali deželam ob Indijskem oceanu, so veličastna Dženg Hejeva potovanja naredila tolikšen vtis, da so na Kitajsko poslali odposlance, da bi se poklonili cesarju.

Dženg Hejeve ladje so prevažale tudi edinstveno svilo, porcelan in lakirane izdelke, ki so jih izdelali kitajski obrtniki, zato da bi jih prodali v oddaljenih pristaniščih. Domov pa so se vračale otovorjene z dragimi kamni, slonovino, začimbami, tropskim lesom in drugimi luksuznimi predmeti, ki so jih Kitajci cenili, ter celo z žirafo, ki je baje na Kitajskem dvignila nemalo prahu. Zaradi te izmenjave blaga in idej je lahko zunanji svet v 15. stoletju dobil bežen vpogled v to, kako impresivna je kitajska civilizacija.

Vendar je bilo tovrstnih potovanj kmalu konec. Samo nekaj desetletij po zadnjem Dženg Hejevem potovanju je Kitajska obrnila hrbet zunanji trgovini in diplomaciji. Novi cesar, ki ga ni zanimalo dogajanje zunaj meja Kitajske, in njegovi konfucijski svetovalci so si prizadevali državo obvarovati pred zunanjimi vplivi. Za ladjami, ki so prevažale dragocenosti, so zabrisali vse sledi, tako da so uničili zapise o njihovih veličastnih potovanjih in celo ladje same. Šele pred nedavnim so Kitajci in drugi izvedeli za sijajno obdobje, ko je Dženg Hejevo ladjevje plulo po morju.