Ali morate iti v tempelj, svetišče ali cerkev, zato da bi lahko molili k Bogu?

MNOGI ljudje redno zahajajo v takšen ali drugačen verski objekt, zato da bi molili k Bogu. Drugi pa se, zato da bi lahko obiskali takšne zgradbe, odpravijo na dolgo romanje. Ali menite, da morate iti v tempelj, svetišče ali cerkev, zato da bi lahko molili k Bogu? Ali pa ste prepričani, da se lahko z njim pogovarjate kadar koli oziroma kjer koli? Kaj o tem pravi Sveto pismo?

Na začetku človeške zgodovine ni bilo nobenih verskih zgradb. Naša prastarša sta prebivala v čudovitem vrtu. (1. Mojzesova 2:8) Od tam sta lahko komunicirala s svojim Stvarnikom, Bogom Jehovom. Kasneje, ko je človeška družina številčno rastla, so pravični ljudje, kot denimo Noe, hodili s pravim Bogom, čeprav ni nihče od njih obiskoval kakšne verske stavbe. (1. Mojzesova 6:9) Ti ljudje so redno molili k Jehovu, saj so ga imeli radi, on pa jih je odobraval.

Bog ne prebiva v stavbah, narejenih z rokami

Zvesti ljudje iz davnine so vedeli, da Stvarnik zemlje in prostranega vesolja ne prebiva v stavbah, narejenih z rokami. »Ali bo Bog zares prebival z ljudmi na zemlji?« je vprašal modri kralj Salomon. »Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči,« je pravilno sklenil. (2. kroniška 6:18) Res je, da so staroveški Izraelci imeli sveti šotor in kasneje tempelj, kjer so se shajali ob vsakoletnih verskih praznikih, kakor je bilo predpisano v Božji postavi. (2. Mojzesova 23:14–17) Vseeno pa so lahko molili k Bogu kadar koli – medtem ko so pasli svoje črede, delali na polju, bili skupaj s svojo družino ali uživali v trenutkih samote. (Psalm 65:2; Matej 6:6)

Podobno lahko tudi mi molimo k Bogu kjer koli in kadar koli. Naš vzornik, Jezus Kristus, je šel pogosto na kakšen miren samoten kraj in tam molil. (Marko 1:35) Ob neki priložnosti je denimo šel molit »na goro [. . .] in je molil k Bogu vso noč«. (Luka 6:12)

Jezus se je kot Jud seveda redno udeleževal verskih praznikov v templju v Jeruzalemu. (Janez 2:13, 14) Vendar je napovedal, da bo prišel čas, ko tempelj ne bo več središče pravega čaščenja. Ko se je pogovarjal z neko Samarijanko blizu gore v Samariji, na kateri so imeli Samarijani svoj tempelj, ji je rekel: »Prihaja ura, ko Očeta ne boste častili ne na tej gori ne v Jeruzalemu.« Nato je še dejal, da »bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici«. (Janez 4:21, 23)

Jezusu torej niso bile bistvene stavbe iz opeke in malte, temveč pravo čaščenje, ki prihaja iz iskrenega srca. Toda ali je to pomenilo, da naj bi Jezusovi sledilci, kasneje imenovani kristjani, častili Boga le zasebno? (Apostolska dela 11:26) Nikakor ne. Za to trditev obstaja več razlogov.

Božji služabniki sestavljajo duhovno družino

Božji pravi služabniki so družina, in sicer duhovna družina. (Luka 8:21) Uspešna družina počne mnogo stvari skupaj, skupaj denimo jé, in to krepi družinske vezi. Isto velja za duhovno družino. Krščanski shodi so duhovna pojedina, saj lahko tam nahranimo svojo notranjost in krepimo duhovne vezi. Krščanski apostol Pavel je napisal: »Premišljujmo drug o drugem, da bi se spodbujali k ljubezni in dobrim delom. In ne izpuščajmo naših shodov, kakor je to nekaterim v navadi, temveč se med seboj bodrimo.« (Hebrejcem 10:24, 25)

Za prave častilce imajo shodi torej pomembno vlogo, saj vsakemu članu omogočajo, da razvija krščanske lastnosti, ki jih sam ne bi mogel povsem razviti. Med temi lastnostmi so ljubezen, odpuščanje, prijaznost, blagost in mir. (2. Korinčanom 2:7; Galačanom 5:19–23)

Kje so se prvi kristjani družili in častili Boga? Pogosto po domovih. (Rimljanom 16:5; Kološanom 4:15) Apostol Pavel je na primer, ko je pisal nekemu sokristjanu, svoje pismo naslovil tudi na občino, ki se je zbirala v hiši tega kristjana.a (Filemonu 1, 2)

Podobno je danes. Božji služabniki se ne shajajo v bogato okrašenih verskih stavbah, temveč v prijetnih prostorih, v katerih je dovolj prostora za vse navzoče. Jehovove priče takšne prostore, v katerih se zbirajo, imenujejo kraljestvene dvorane. Pravzaprav je zelo verjetno, da je kakšna tudi v vašem kraju. Te zgradbe so funkcionalne in enostavne. Shodi, ki v njih potekajo, so preprosti; med drugim jih sestavljajo pesem, molitev in svetopisemske razprave.

Jehovove priče cenijo intimne trenutke, ko se lahko v zasebnosti pogovarjajo z Bogom. Zato vsak dan v krogu družine pa tudi vsak zase molijo k njemu. V Jakobu 4:8 namreč piše: »Približajte se Bogu, in se vam bo približal.«

[Podčrtna opomba]

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

● Ali Bog prebiva v stavbah, narejenih z rokami? (2. kroniška 6:18)

● Kje je Jezus vso noč molil? (Luka 6:12)

● Čemú se pravi častilci zbirajo? (Hebrejcem 10:24, 25)

[Poudarjeno besedilo na strani 15]

Ali menite, da bo Bog vašo molitev raje uslišal, če boste molili na točno določenih krajih?