Knjiga, ki ji lahko zaupate – 3. del

NA RODOVITNI ravnini, kakih 80 kilometrov južno od današnjega Bagdada, je nekdaj stal zares veličasten Babilon. S svojim mogočnim dvojnim obzidjem in z jarkom, ki ga je obdajal, je bil videti nepremagljiv. Slovel je po osupljivih templjih, visečih vrtovih in tempeljskih stolpih. Kot eno najznamenitejših staroveških mest je dobil naziv mesto čudes.

V Svetem pismu je imenovan »Gospodarica kraljestev«, bil pa je tudi prestolnica tretje svetovne velesile v biblijski zgodovini. (Izaija 47:5) Tako kot prej egipčanski in asirski imperij, je imel tudi babilonski pomembno vlogo v svetopisemski zgodovini, zaradi česar lahko to, kar piše v Svetem pismu, primerjamo s posvetnimi viri.

Verodostojna zgodovina

Svetopisemska knjiga Daniel nam pove, da je bil eden od babilonskih kraljev Belšazar. (Daniel 5:1) Vendar so nekateri posvetni viri v preteklosti trdili, da Belšazar, čeprav je imel oblast, ni bil nikoli kralj. Ali se Sveto pismo moti? Arheologi so med ruševinami mesta Ur v Mezopotamiji odkrili kar nekaj glinenih cilindrov. Na enem od njih je klinopisno besedilo, ki vsebuje molitev babilonskega kralja Nabonida za »Bel-sar-usurja, mojega najstarejšega sina«. V New Bible Dictionary piše, da so kasnejša odkritja potrdila, da je imel Belšazar »vlogo sovladarja več kot polovico obdobja, med katerim je vladal njegov oče, in je bil takrat v vseh pogledih kralj«.

Zgodovina tudi pokaže, da je bil starodavni Babilon izredno religiozno mesto, prežeto z astrologijo in vedeževanjem. Na primer, v Ezekielu 21:21 beremo, da se je babilonski kralj zatekel k vedeževanju, zato da bi izvedel, ali naj napade Jeruzalem. Sveto pismo pravi, da je »gleda[l] v jetra«. Zakaj v jetra? Babilonci so ta organ uporabljali za iskanje znamenj. V knjigi Mesopotamian Astrology piše, da so arheologi na samo enem izkopavališču starega Babilona našli »32 [glinenih] modelov jeter, vsa popisana« z znamenji.

Priznan arheolog Nelson Glueck je nekoč rekel: »Trideset let sem izkopaval s Svetim pismom v eni roki ter z lopatico v drugi in, kar se tiče zgodovine, nisem nikoli našel dokazov, da bi se Sveto pismo motilo.«

Zanesljive prerokbe

Kako bi se odzvali, če bi vam kdo rekel, da bo velika prestolnica – kot je Peking, Moskva ali Washington – postala nenaseljen kup ruševin? Upravičeno bi podvomili. Toda ravno to se je zgodilo s starodavnim Babilonom. Bog Jehova je hebrejskega preroka Izaija navdihnil, da je kakih 200 let vnaprej, približno leta 732 pr. n. št., zapisal prerokbo o padcu tega veličastnega mesta. Napisal je: »Babilon, okras kraljestev, [. . .] bo postal kakor Sodoma in Gomora, ki ju je Bog uničil. Nikoli več ne bo naseljen, ne bo ga mogoče najti v nobenem od prihodnjih rodov.« (Izaija 13:19, 20)

Ampak zakaj bi Bog napovedal uničenje Babilona? Leta 607 pr. n. št. je babilonska vojska uničila Jeruzalem, ujetnike pa odpeljala v Babilon. Tam so z njimi kruto ravnali. (Psalm 137:8, 9) Bog je napovedal, da bo moralo njegovo ljudstvo to grdo ravnanje prenašati 70 let zaradi svojih hudobnih del. Nato jih bo osvobodil in jim dovolil, da se vrnejo domov. (Jeremija 25:11; 29:10)

V skladu z Božjo preroško besedo je leta 539 pr. n. št. – ravno takrat, ko se je iztekalo teh 70 let izgnanstva – medo-perzijska vojska porazila navidez nepremagljiv Babilon. Sčasoma je mesto postalo kup ruševin – prav kakor je bilo napovedano. Noben človek ne bi mogel napovedati takšnega presenetljivega poteka dogodkov. Avtor Svetega pisma – pravi Bog Jehova – je zaradi prerokovanja oziroma napovedovanja dogodkov nedvomno drugačen od katerega koli drugega boga. (Izaija 46:9, 10)

Zanesljivo upanje

Danes smo priča izredni izpolnitvi še ene prerokbe, ki je povezana z babilonskim kraljem Nebukadnezarjem in njegovimi sanjami o velikanski podobi. Vsak od njenih petih delov – glava, prsi in roke, trebuh in stegna, noge ter stopala – je bil narejen iz drugačne kovine. (Daniel 2:31–33) Te kovine so pomenile zaporedje vladavin oziroma kraljestev, ki so se pričela z Babilonom in se nadaljevala vse do sedme svetovne velesile v svetopisemski zgodovini, do Anglo-Amerike. (Daniel 2:36–41)

Daniel odkriva, da je pri podobi na stopalih in prstih na nogah mogoče opaziti omembe vredno spremembo materialov. Kakšno spremembo? Čisto železo je zamenjala mešanica železa in vlažne gline. Daniel je Nebukadnezarju pojasnil: »Da si pa videl železo, pomešano z vlažno glino, pomeni, da se bodo pomešali s človeškim potomstvom, vendar se ne bodo držali skupaj, drug z drugim, tako kakor se železo ne meša z glino.« (Daniel 2:43) Da, mešanica železa in gline je krhka; ne more se »drža[t]i skupaj«. Kako točno to opisuje današnjo politično razdeljenost sveta!

Daniel odkriva še en pomemben razvoj dogodkov. Kralj Nebukadnezar je v svojih sanjah videl kamen, ki se je odtrgal od velike gore. Kamen se je dvignil in »udaril podobo v njena stopala iz železa in gline ter jih zdrobil«. (Daniel 2:34) Kaj to pomeni? Na to odgovarja sam Daniel: »V dneh teh kraljev [v času zadnje svetovne velesile] bo Bog nebes ustanovil kraljestvo, ki ne bo nikoli pokončano. To kraljestvo ne bo predano nobenemu drugemu ljudstvu. Vsa ta kraljestva bo zdrobilo in uničilo, sámo pa bo ostalo na veke.« (Daniel 2:44) Ta prerokba je kazala naprej na Kraljestvo, ki ni podobno nobeni drugi vladavini, poznani človeštvu. Njegov kralj je Jezus Kristus, Mesija. Kot smo omenili že v prejšnjih člankih tega sklopa, bo Jezus uničil Satana in njegove sledilce, tako ljudi kot duhovna bitja, ter tako vzpostavil vesoljni mir in slogo. (1. Korinčanom 15:25)