Ali religija spodbuja k miru?

CERKEV Božjega groba v Jeruzalemu, ki med nekaterimi velja za najsvetejšo cerkev tako imenovanega krščanstva, je postala tudi simbol verskih sporov in sovražnosti. Glede na izročilo cerkev stoji tam, »kjer naj bi bil Kristus pokopan in obujen od mrtvih«. Toda ta sveti kraj je tudi prizorišče marsikaterega nasilnega spopada. Menihi in duhovniki šestih različnih »krščanskih« veroizpovedi drug drugega napadajo glede tega, kdo bo kdaj uporabljal cerkev. V zadnjih letih se je to rivalstvo okrepilo. Policijska enota je morala posredovati z avtomatskimi puškami in začasno prevzeti nadzor nad cerkvijo.

Zgodovina nasilja

Dogajanje v cerkvi Božjega groba je del dolge zgodovine prelivanja krvi, ki je povezano z versko gorečnostjo. V knjigi Violence in God’s Name o nedavnih sporih v različnih delih sveta piše: »Od Indonezije do Severne Irske, od Bližnjega vzhoda do Kašmirja, od Indije do Nigerije ter od Balkana do Šrilanke kristjani, budisti, judje, hindujci, muslimani in sikhi nasilje opravičujejo s pojasnilom, da s tem ščitijo svojo versko identiteto in interese.«

Toda za večino religij sta mir in sloga temeljni vodili. Religija je skozi stoletja vneto podpirala nesebična načela, kot sta ljubezen do bližnjega in svetost človeškega življenja. Ali ne bi morala potem svojo izjemno moč uporabljati za pospeševanje miru? Dobro je, da iskreni verniki pretehtajo to vprašanje.