Pogled v svet

»Januarja 2009 je osem držav imelo skupaj v lasti več kot 23.300 kosov jedrskega orožja.« (STOCKHOLMSKI MEDNARODNI MIROVNI RAZISKOVALNI INŠTITUT, ŠVEDSKA)

V Afriki je propadlo na desettisoče vrtin, vodnjakov in črpalk, od katerih so bili mnogi nedavno zgrajeni s pomočjo iz tujine, »in to zaradi preprostega razloga, ki bi se mu dalo ogniti: slabo vzdrževanje.« (MEDNARODNI INŠTITUT ZA OKOLJE IN RAZVOJ, VELIKA BRITANIJA)

Znanstveniki preučujejo mladičko mamuta

Ruski znanstveniki so naredili podrobne posnetke mamutovih notranjih organov. To žival – ob smrti je imela od tri do štiri mesece – so našli nedotaknjeno v ledu na polotoku Jamal, ki je del arktične Rusije. »To ni samo najbolje ohranjeni primerek mamuta, temveč katere koli predzgodovinske živali,« pravi Aleksej Tihonov, namestnik direktorja zoološkega inštituta ruske akademije znanosti. Računalniška tomografija, podobna tisti, ki jo uporabljajo za slikanje ljudi, ni pokazala nobenih poškodb. Mladičkine dihalne poti in prebavni trakt so bili »zamašeni«, in to očitno z muljem, zaradi česar znanstveniki sklepajo, da se je žival »verjetno utopila«.

Razveza po hitrem postopku

Od nedavnega se je mogoče v Ciudadu de Mexicu veliko lažje razvezati, poroča časopis El Universal. Leta 2008 so 21 razlogov za dosego razveze – nezvestoba, nasilje in drugo – odstranili iz zakonika. Sedaj mora posameznik le nakazati kakih 260 evrov na račun odvetniške pisarne in na sodišče poslati podpisano vlogo za razvezo, ki jo dobi po internetu, v kateri izjavlja, da ne ljubi več svojega zakonca. Pred sodnikom se ni treba zagovarjati. Razveza postane veljavna že v dveh do štirih mesecih, po prejšnjem sistemu pa je ta postopek lahko trajal več let. Skrbništvo nad otroki, preživnina, delitev premoženja in druge stvari se uredijo kasneje.

Kolibriji hitrejši od lovskih letal

Če primerjamo relativno dolžino kolibrijevega telesa z dolžino trupa lovskega letala ter kolikšno pot naredita v eni sekundi, ugotovimo, da je kolibri hitrejši, pravi neki raziskovalec s kalifornijske univerze v Berkeleyju. Christopher Clark je posnel dvorjenje kolibrijev vrste Calypte anna in izračunal, da so takrat, ko so se pognali proti tlom in tako želeli narediti vtis na samičke, »ti pernati akrobati dosegli hitrost skoraj 400 telesnih dolžin na sekundo«. Takšna hitrost je po besedah Clarka neprimerljivo »večja od hitrosti lovskega letala« pri polni hitrosti. Ko se na koncu spusta kolibri prične dvigovati, nanj deluje sila, ki je desetkrat močnejša od gravitacije, kar je več, kot lahko prenesejo piloti lovskih letal, ne da bi izgubili zavest.