Avtomatska navigacija

VERJETNO veste, kako težko se je znajti v nepoznanem mestu. Kako torej lahko pomorščak najde svojo pot po ogromnih oceanih, kjer ni nobenih smerokazov? Kompas mu lahko pomaga samo takrat, kadar ve, kje je glede na svoj cilj. Šele z izumom sekstanta in pomorskega kronometra v 1730-ih so lahko pomorščaki določili točen položaj in označili svojo pot na zemljevidu – za vsak tak izračun so porabili več ur.

Danes vozniki v mnogih državah uporabljajo sorazmerno poceni naprave, ki so povezane z globalnim navigacijskim sistemom (GPS). V to napravo samo vnesete cilj potovanja in na zaslonu se lahko pokaže vaš natančen položaj. Nato pa vas vodi do tja, kamor želite priti. Kako to deluje?

Naprave za satelitsko navigacijo so odvisne od kakih 30 satelitov. Vsak od njih oddaja signale, ki kažejo njihov položaj in čas z natančnostjo nekaj milijardink sekunde. Ko vaša naprava prejme signale nekaterih satelitov, lahko natančno izračuna, koliko časa signal potuje od satelita do vašega sprejemnika. S to informacijo lahko nato določi vaš položaj. Ali si lahko predstavljate zapletenost te matematike? V nekaj sekundah naprava izračuna razdaljo do treh satelitov, ki so na tisoče kilometrov stran in potujejo v različne smeri s hitrostjo več kilometrov na sekundo.

Profesorja Bradford Parkinson in Ivan Getting sta izumila GPS v začetku 1960-ih. Prvotno je bil izdelan samo za vojaške namene, kasneje pa je bil na voljo tudi splošni javnosti in je leta 1996 postal popolnoma uporaben. Naprava GPS je čudo računalniške tehnike, vendar ali je bila to prva naprava za avtomatsko navigacijo?

[Navedba vira slike na strani 8]

Zemeljska obla: Based on NASA photo