Zvesta starša, ki med seboj sodelujeta

◼ Temperature na južnoafriškem Highveldu oziroma višavju so blizu zmrzišča. Iz svoje tople pisarne v tretjem nadstropju zaskrbljeno opazujem, kako se brezlistno drevo nagiba sem in tja v zavijajočem zimskem vetru. Med vejami drevesa se samček oazne grlice trudi, da bi bila njegova tri dni stara mladička na toplem.

Preden je samička izlegla prva jajčka, sta s samčkom družno gradila gnezdo – samček je prinašal vejice, samička pa jih je zlagala na svoje mesto. Delo sta opravila odlično, saj siloviti zimski vetrovi ne morejo odnesti gnezda, v katerem sta bila še neizvaljena mladička. Samička je valila jajčka ponoči, samček pa podnevi. Po približno dveh tednih se mladička izvalita. Še pred iztekom naslednjih dveh tednov bosta dovolj velika in močna za letenje.

Prisluhnite! Ali slišite prijetno gruljenje, ki zveni kakor nežen smeh? Oazna grlica, ki ima golšo polno hrane za svoja lačna mladička, je na bližnji veji naznanila svoj prihod in je pripravljena, da prevzame dolžnosti samčka. Tudi po tem, ko mladička že znata leteti, ju oba starša še naprej hranita, dokler nista sposobna sama skrbeti zase.

Pogosto občudujem sodelovanje in nežno skrb teh ptic, katerih nagon se vztrajno prenaša iz generacije v generacijo. Vse to prikliče v spomin besede iz Psalma 86:8: »Ni ti enakega [. . .], o Gospod, in del ni tvojim enakih.«

Bog Jehova je v svoji napisani Besedi, Bibliji, človeškim staršem priskrbel smernice, ki so tako zanesljive kakor nagon, ki ga je dal grlicam. Biblija denimo spodbuja matere, naj »ljubi[jo] svoje [. . .] otroke«. (Titu 2:4) Očetom pa pravi: »Ne dražite svojih otrok, temveč jih vzgajajte, tako da jih disciplinirate in usmerjate njihov um v skladu z Jehovovo voljo.« (Efežanom 6:4; 1. Timoteju 5:8) Lahko ste prepričani, da so starši, ki tako ravnajo, res dragoceni v Božjih očeh.