Kako naj bi gledal na to, da moram biti ob določeni uri doma?

ALI ti je pravkar opisani scenarij kaj znan? Ali se ti zgodi, da se s starši ne strinjaš, kdaj bi bilo razumno, da se zvečer vrneš domov? »Živimo v precej varni soseski,« pravi 17-letna Debora, »vendar ne morem biti po polnoči zunaj, ne da bi starša zagnala paniko.«a

Zakaj se je mnogim mladim tako težko sprijazniti s tem, da morajo biti doma ob uri, ki so jim jo določili starši? Ali si je napačno želeti večjo svobodo? Kaj lahko storiš, če sta starša zelo stroga glede tega, kdaj moraš biti doma?

Jabolko spora

Tako imenovana »policijska ura« je lahko zelo nadležna, še zlasti če je videti, da ovira tvoje družabno življenje. »To, da imam določeno, kdaj moram zvečer priti domov, me resnično spravlja ob živce,« pravi 17-letna Nataša. »Zgodilo se je že, da so starši vedeli, da s prijatelji gledam film le nekaj hiš proč od doma. Vendar so po samo dveh minutah zamude telefonirali, zakaj me še ni domov!«

Neko drugo dekle, Tjaša, pa omeni še en problem. »Ati in mami sta pričakovala, da bom doma, še preden se odpravita v posteljo,« pravi. »Če sta morala čakati name, sta bila takrat, ko sem prišla domov, povsem izčrpana in slabe volje.« In potem? »Za to sta okrivila mene,« pravi in dodaja: »To je bilo tako zelo utrudljivo. Nisem mogla razumeti, zakaj nista enostavno šla spat!« Takšen pritisk lahko v tebi povzroči podobne občutke, kakor jih ima 18-letna Katja, ki pravi: »Želim si, da bi mi starši sami od sebe dali več svobode, tako da ne bi imela občutka, da jih jaz v to prisiljujem.«

Morda se tudi ti počutiš kakor pravkar omenjeni najstniki. Če je tako, se vprašaj:

Zakaj rad preživljam svoj prosti čas zunaj doma?

• Ker mi to daje občutek, da sem neodvisen.

• Ker mi pomaga zmanjšati stres.

• Ker sem tako lahko s svojimi prijatelji.

Ti razlogi so povsem običajni. Čisto naravno je, da si med odraščanjem želiš več neodvisnosti. In zdravo razvedrilo je lahko sproščujoče. Poleg tega te Biblija spodbuja, da sklepaš prijateljstva s tistimi, ki nate pozitivno vplivajo. (Psalm 119:63; 2. Timoteju 2:22) To pa je zelo težko, če si ves čas doma!

Toda kako bi se lahko svobodno veselil druženja s prijatelji, ko pa se moraš zvečer vračati domov po tvojem mnenju nerazumno zgodaj? Premisli o naslednjih točkah.

1. izziv: Ker imaš določeno, kdaj moraš zvečer priti domov, se počutiš kakor otrok.

»Počutila sem se kot pravi dojenček, ki drugim vselej pokvari večer, saj me je vsakič moral kdo zgodaj pripeljati domov,« se spominja danes 21-letna Andreja.

Kaj ti lahko pomaga: Predstavljaj si, da si pravkar dobil vozniško dovoljenje. Veljaš za voznika začetnika, kar pomeni, da bo zavarovanje za avto, ki ga voziš, dražje, in da boš za morebitne prekrške lahko ostreje kaznovan. Ali bi zaradi tega odklonil vozniško dovoljenje, češ »potem pa raje sploh ne bom vozil«? Ne, seveda ne! To, da si si pridobil dovoljenje, se ti zdi velik dosežek.

Podobno skušaj gledati na uro, do katere moraš biti doma – kot na znak napredka, korak, ki vodi v pravo smer. Ne osredinjaj se na svoje omejitve, temveč na možnosti. Ali nimaš danes več svobode kakor takrat, ko si bil mlajši?

Zakaj to deluje: Morda se ti omejitev, kdaj moraš zvečer priti domov, ne bo tako upirala, če boš nanjo gledal kot na priložnost, ne pa kot na oviro. Če jo boš dosledno upošteval, boš v prihodnosti verjetno imel več svobode. (Luka 16:10)

2. izziv: Ne moreš razumeti, zakaj moraš biti zvečer tako zgodaj doma.

Nika, ki se na svojo »policijsko uro« nekaj časa ni mogla navaditi, pravi: »Spominjam se, da sem mislila, da mi mami postavlja pravila samo zato, ker jih ima rada.«

Kaj ti lahko pomaga: Ravnaj po načelu iz knjige Pregovori 15:22, NW, kjer piše: »Kjer ni zaupnega pogovora, načrti propadejo, uspeh pa prinese množica svetovalcev.« O zadevi se mirno pogovori s svojimi starši. Skušaj ugotoviti, zakaj sta se odločila, da moraš biti doma ravno ob tej uri.b

Zakaj to deluje: Če slišiš pojasnilo svojih staršev, se ti lahko marsikaj razjasni. »Ati mi je povedal, da mami zvečer ni mogla zaspati, dokler se nisem živ in zdrav vrnil domov,« pravi Štefan. »Na to nisem še nikoli pomislil.«

Ne pozabi: Vedno se je boljše mirno pogovoriti kakor pa izbruhniti v jezi, saj ima slednje vedno slabe posledice. Prej omenjena Nataša pravi: »Ugotovila sem, da sem z vpitjem na starše običajno dosegla samo to, da so mi zmanjšali svobodo še pri drugih rečeh, ki sem jih želela početi.«

3. izziv: Imaš občutek, da starši nadzorujejo tvoje življenje.

Včasih starši rečejo, da so družinska pravila – h katerim morda spada tudi ura, do kdaj si lahko zdoma – postavljena v tvoje dobro. »Ko so mi starši to rekli, sem imela občutek, da nočejo, da bi se zase sama odločala oziroma imela pri tem kaj besede,« pravi 20-letna Branka.

Kaj ti lahko pomaga: Lahko se odločiš, da boš ravnal po Jezusovem nasvetu, zapisanem v Mateju 5:41: »Če te kdo, ki ima oblast, prisili, da greš eno miljo daleč, pojdi z njim dve milji.« Saša in njen brat sta ugotovila, kako lahko praktično uporabita to načelo. »Ponavadi skušava priti domov 15 minut prej,« pravi Saša. Kaj, ko bi si zastavil podoben cilj?

Zakaj to deluje: Če delamo nekaj, ker si to želimo, nam je v večje veselje, kakor če delamo to zgolj zato, ker moramo! Razmisli še o naslednjem: Ko se odločiš, da boš prišel domov malce prej, imaš svoj čas sam pod nadzorom. Dobro je tudi, da se spomniš tega načela: »Tvoje dejanje dobrote [naj ne bo] storjeno kakor pod prisilo, temveč iz tvoje svobodne volje.« (Filemonu 14)

Če boš prihajal domov bolj zgodaj, si boš s tem tudi pridobil zaupanje staršev, zaradi česar se lahko zgodi, da boš dobil več svobode. Osemnajstletni Vlado opaža: »Ko si enkrat pridobiš zaupanje staršev, te nimajo več ‚na vrvici‘.«

Napiši, s katerim izzivom se še spoprijemaš zaradi te starševske omejitve.

Kaj ti lahko pomaga premagati ta izziv?

Zakaj naj bi to po tvojem delovalo?

Nekega dne boš najbrž odšel od doma in boš imel precejšnjo svobodo. Do takrat pa bodi potrpežljiv. Tina, ki je danes stara 20 let, pravi: »Morda nimaš toliko svobode, kolikor si je želiš, toda če se naučiš shajati z omejitvami, ti ne bo treba biti vsa najstniška leta nesrečen.«