Velike spremembe za pokrajino

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ NEMČIJE

»MOJI ženi je skoraj počilo srce, ko smo zapustili dom,« je rekel Dieter. »Tudi najina 11-letna hči Michaela je bila vsa nesrečna. Vendar nismo imeli druge izbire.« Ali so to besede begunca, ki s svojo družino beži z vojnega območja? Ne, ta družina živi na enem od nemških rudarskih območij.

V preteklih 55 letih je enaka usoda doletela še kakih 33.000 ljudi v nemškem Porenju. Izselili so jih, da bi lahko na tem območju s površinskim rudarjenjem pridobivali lignit oziroma rjavi premog. Ker se v industriji potrebuje vedno več energije, samo v Nemčiji vsako leto v površinskih kopih izkopljejo 180 milijonov ton lignita. To je približno 25-krat toliko, kolikor po nekaterih ocenah tehta Keopsova piramida v Egiptu.

Kako to vpliva na pokrajino in na ljudi, ki tam živijo? V Brockhaus Enzyklopädie piše: »Obsežno površinsko rudarjenje pogosto povzroči množično izselitev tamkajšnjih prebivalcev in prinese drastične spremembe.«a Oglejmo si sedaj takšno rudarjenje v Porenju in ljudi, ki jim je površinski kop posegel v življenje.

Površinski kop lignita

V pokrajini med Kölnom in Aachnom na spodnjem delu reke Ren je največje nahajališče lignita v Evropi. To področje je približno tako veliko kakor država Luksemburg oziroma precej večje od Gorenjske. Lignit je skrit pod površjem, prekrivajo pa ga plasti proda, peska ali gline, ki jih je treba najprej odstraniti. Ti sloji se imenujejo jalovina.

Da bi rotorni bagri prišli do lignita, morajo odstraniti jalovino. En takšen bager v enem samem dnevu odstrani toliko jalovine, da bi z njo lahko napolnili 16.000 polpriklopnikov. Pri izkopavanju oblikuje terase, zato da se rudnik na robovih ne bi ugrezal. Posamezni nivoji, kjer se izkopava ruda, se imenujejo etaže. Poglejte si gornjo sliko, ki prikazuje rotorne bagre med delom na posameznih etažah. So eni največjih strojev na svetu. Visoki so 95 metrov in s tem približno enako visoki kakor Kip svobode v New Yorku, ki s podstavkom vred meri 92 metrov.

Ko bager jalovino odstrani, jo transportni trak odpelje proč. Poskusite si predstavljati, koliko materiala mora odpeljati. Za vsak kubični meter premoga, izkopanega v Porenju, je treba odstraniti več kot 4,6 kubičnega metra jalovine. Material po transportnem traku potuje zelo hitro, tako da bi ga težko dohajali, tudi če bi se peljali s kolesom. Transportni trakovi se srečajo na zbirnem mestu. Različne surovine od tam odpeljejo v skladišča premoga, naložijo na železniške vagone, dostavijo v elektrarne ali pa odložijo na odlagališču. Večino lignita odpeljejo v elektrarne in ga uporabijo za pridobivanje energije.

Z jalovino, kolikor se le da, znova napolnijo področja, na katerih so izkopavali lignit. Pri tem si pomagajo z odlagalnimi transporterji, ki zemljo plast za plastjo stresajo v jame, dokler jih povsem ne zapolnijo. Vso preostalo jalovino pa odložijo na zunanjih odlagališčih. Ti kupi so lahko visoki tudi do 200 metrov. Krajinski arhitekti se srečujejo s pravim izzivom, kako te kupe jalovine umestiti v pokrajino ter jih spremeniti v koristne obdelovalne površine in gozdove.

Zniževanje nivoja podtalnice

Neogibno je, da površinsko rudarjenje močno vpliva na pokrajino in naravna kroženja. Da bi površinski kop ostal suh, znižajo nivo podtalnice na raven, ki je nižja od najgloblje točke kopa. Voda, ki jo v Nemčiji vsako leto tako načrpajo, bi za skoraj tri leta in pol zadostovala prebivalcem največjega mesta te dežele, Berlina. Črpanje tolikšnih zalog vode povzroča skrbi okoljevarstvenikom. Še zlasti so zaskrbljeni nad nevarnostjo, ki preti bližnjemu naravnemu parku Maas-Schwalm-Nette. Ta park, ki se razprostira na nemško-nizozemski meji, je naravno mokrišče ter je dom mnogim rastlinam in pticam.

Ljudje, ki so odgovorni za tamkajšnji površinski kop, zagotavljajo, da ni razloga za zaskrbljenost. Vodo, ki jo načrpajo med rudarjenjem, nekje blizu površinskega kopa vrnejo v zemljo. To med drugim storijo tako, da jo prečrpajo v posebne vodnjake, iz katerih potem voda pronica v tla. Upajo, da bo pokrajina s takšnim ravnanjem obvarovana pred izsušitvijo.

Pokrajina dobiva novo podobo

Zemljina površina se nenehno spreminja. V oceanih se vsako leto na novo znajde kakih 25.000 milijonov ton usedlin, ne da bi mi to sploh opazili. Vendar pa človeku, ki stoji na robu površinskega kopa, spremembe v pokrajini hitreje padejo v oči. Tukajšnja pokrajina dobiva novo podobo. Kaj to pomeni za Porenje?

V pokrajini med Kölnom in Aachnom so nekdanja rudarska območja obnovili in spremenili v kmetijske površine, gozdove in parke. Poleg tega so preusmerili reke, pa tudi ceste in železniške proge. V Lignite Mining in the Rhineland je pojasnjeno: »[Obnova pokrajine] ni poskus, da bi naravo na novo ustvarili. Ljudje lahko naredimo samo prvi korak. Glavni del opravi narava sama.« Danes se več kot 65 odstotkov prizadetega območja lahko znova uporablja, in to večinoma v kmetijske namene. Da so to dosegli, so po vrhu prepustnih tal karseda enakomerno raztrosili dva metra debelo plast rodovitne zemlje. Farme, ki so v lasti nekega podjetja, so to zemljo več let obdelovale, zatem pa je bila pokrajina nared za običajno kmetovanje.

Majhen predel z novimi gozdovi in umetnimi jezeri je postal z zakonom zaščiteno območje. Na teh obnovljenih področjih so si nekatere ogrožene vrste celo našle dom. Nežni metulj trepetlikar in ptič rakar sta samo dva od njih. Poleg tega tam uspevajo rastline, kot sta navadna mešinka in čeladasta kukavica. Prebivalci Kölna in Bonna so odkrili, da je nekdanji površinski kop premoga kraj, kjer se lahko spočijejo in sprostijo.

Izselitev in nov začetek

Ena najtežjih nalog, povezanih s površinskim rudarjenjem, je izselitev ljudi, ki živijo neposredno na rudarskem območju. Pred začetkom izkopavanj je treba preseliti cele skupnosti.

Za preselitev je potreben glavni načrt, ki je izdelan kakih 10 do 15 let prej, preden se ljudi dejansko preseli. Pri tem se trudijo, da bi preseljene vaške skupnosti ohranili v enaki sestavi. Izkušnje kažejo, da približno polovica ljudi, ki jih je treba preseliti, želi živeti z istimi sosedi kot prej, medtem ko drugi v preselitvi vidijo priložnost za nov začetek v drugi soseski. Ljudje, ki so se prisiljeni izseliti, dobijo nadomestilo, vendar nekaterim stvarem enostavno ni mogoče določiti vrednosti. Le kako naj vam denimo nadomestijo izgubo prečudovitega razgleda skozi okno vaše dnevne sobe ali tesnih vezi s sosedi? V novem okolju bo morebiti vse drugače.

Preselitev pomeni več kot le postaviti hiše kje drugje – rudarjenje trajno spremeni okolje. Starši svojim otrokom ne morejo pokazati, kje so odraščali in kam so hodili v šolo. Dom, v katerem so preživeli otroštvo, je za vedno izgubljen. Kako se ljudje spoprimejo s temi razmerami? Prebudite se! je o tem povprašal nekatere od njih.

Friedhelm živi v vasi, ki jo bodo vsak čas preselili. Gradnja nove hiše – že drugič v življenju – pri njegovi starosti zanj nikakor ni razveseljiv obet. »Pri gradnji prve hiše sva se naučila veliko dragocenega,« pravi njegova žena Inge, »vendar nimava več moči, da bi to storila še enkrat.« Zgraditi novo hišo, kar morda pomeni tudi nekaj let živeti na gradbišču, je lahko resničen izziv.

Werner in Margarethe menita, da večina ljudi s preselitvijo gmotno pridobi. Določene skupine ljudi – na primer starejše, kmete in trgovce – pa preselitev zelo prizadene. Za nekatere, ki imajo lastno podjetje, je to, da bi vse skupaj začeli znova v nekem drugem kraju, enostavno preveč drago. Neki kmet, ki se je moral izseliti in je več kot 20 let imel kmetijo na preoblikovanem področju, pa pravi, da so se zadeve po njegovem precej dobro iztekle. Njegovo stališče je: »Kar najbolj izkoristi okoliščine, saj jih tako ali tako ne moreš spremeniti.«

Kako prav ima! Tudi Dieter in njegova družina, ki smo jih omenili na začetku, so se sčasoma navadili na svoj novi dom. So samo trije izmed mnogih, ki iz lastnih izkušenj lahko povedo, da površinsko rudarjenje prinese velike spremembe za pokrajino, pa tudi za ljudi, ki tam živijo.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 21]

Rotorni bager pri izkopavanju lignita

[Vir slike]

Rheinbraun AG

[Sliki na strani 23]

Odlagalni transporter z rodovitno prstjo polni rudnik

Nekdanji površinski kop, ki so ga preoblikovali

[Vir slik]

Vse slike: Rheinbraun AG