Mojzes – kako njegovo življenje vpliva na vas

MOJZES je za mnoge strokovnjake in kritike le mitološki lik. Ti zavračajo biblijski zapis in Mojzesa ocenjujejo po merilih, po katerih so tudi možje, kakor sta denimo Platon in Sokrat, zgolj mit.

Vendar kot vidimo, ni nobenega pravega razloga, da bi zavračali biblijski zapis o Mojzesu. Ravno nasprotno, za verne ljudi obstaja veliko dokazov, da je celotna Biblija ‚beseda Božja‘.a (1. Tesaloničanom 2:13; Hebrejcem 11:1) Takšni si s preučevanjem Mojzesovega življenja ne pridobivajo le znanja, ampak si s tem gradijo vero.

Resnični Mojzes

Ustvarjalci filmov pri Mojzesu pogosto osvetlijo junaštvo in fizičen pogum – lastnosti, ki pritegneta gledalce. Res je, Mojzes je bil pogumen. (2. Mojzesova 2:16–19) Vendar je bil predvsem človek vere. Bog mu je bil resničen – tako resničen, da je kasneje apostol Pavel za Mojzesa dejal, da je bil »stanoviten [. . .], kakor da bi videl Nevidnega«. (Hebrejcem 11:24–28, poudarili mi.)

Mojzes nas torej uči, da moramo gojiti odnos z Bogom. Tudi mi se lahko v vsakodnevnem življenju vedemo, kot da bi videli Boga! Če delamo tako, ne bomo nikoli naredili česa, kar mu ne bi ugajalo. Vedeti moramo tudi, da je bila Mojzesu vera vcepljena, ko je bil še majhen. Njegova vera je bila dovolj globoka, da je ostala močna, kljub »vsej egipčanski modrosti«. (Dejanja 7:22, SSP) Kako spodbudno je to za starše, da pričnejo svoje otroke že zelo zgodaj poučevati o Bogu! (Pregovori 22:6; 2. Timoteju 3:15)

Omembe vredna je tudi Mojzesova ponižnost. Bil je »krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji«. (4. Mojzesova 12:3) Zato je bil pripravljen priznati svoje napake. Piše o tem, kako iz malomarnosti ni obrezal svojega sina. (2. Mojzesova 4:24–26) Prostodušno poroča, da ob neki priložnosti ni oslavil Boga, in o strašni kazni, ki jo je zato izvršil Bog. (4. Mojzesova 20:2–12; 5. Mojzesova 1:37) Bil je tudi pripravljen sprejeti nasvete drugih. (2. Mojzesova 18:13–24) Ali ne bi možje, očetje in drugi moški, ki imajo avtoriteto, delali dobro, če bi posnemali Mojzesa?

Res je, nekateri kritiki se sprašujejo, ali je bil Mojzes zares krotek, in navajajo njegova nasilna dejanja. (2. Mojzesova 32:26–28) Pisec Jonathan Kirsch pravi: »Biblijski Mojzes je redkokdaj ponižen in nikoli blag, na njegova dejanja pa ne moremo vedno gledati kot na pravična. Ob določenih strašnih trenutkih [. . .] se Mojzes pokaže kot ošaben in predrzen, krut ter z željo po ubijanju.« Takšna kritika je povsem ozkogledna. Ne meni se za dejstvo, da Mojzesa k tem dejanjem ni spodbujala krutost, ampak močna ljubezen do pravice in to, da ni prenašal hudobije. Danes, ko je nemoralen življenjski slog povsem običajen, je Mojzes kot opomin, da moramo biti glede morale nekompromisni. (Psalm 97:10)

Zapuščina Mojzesovih zapisov

Mojzes je zapustil osupljivo zbirko zapisov. Mednje spadajo poezija (Job, Psalm 90), zgodovinska proza (Prva, Druga in Četrta Mojzesova knjiga), rodovniki (Prva Mojzesova knjiga, poglavja 5, 11, 19, 22, 25) in pomembna množica zakonov, ki se imenujejo Mojzesova postava (Druga Mojzesova knjiga, poglavja 20–40; Tretja Mojzesova knjiga; Četrta Mojzesova knjiga; Peta Mojzesova knjiga). V tej Postavi, ki jo je navdihnil Bog, so bili vladni zakoni, zasnove in načela, ki so bili veliko bolj napredni od drugih v tedanjem času.

V državah, kjer je voditelj države tudi voditelj cerkve, se pogosto pojavijo nestrpnost, versko zatiranje in zloraba moči. V Mojzesovi postavi je bilo tudi načelo o ločenosti cerkve in države. Kralj ni smel opravljati duhovniške službe. (2. letopisov 26:16–18)

V Mojzesovi postavi so bili tudi predpisi o higieni in nadziranju bolezni (denimo karantena za bolne in zakopavanje človeških iztrebkov), ki se skladajo z današnjo znanostjo. (3. Mojzesova 13:1–59; 14:38, 46; 5. Mojzesova 23:13) To je zares izredno, saj je bila v Mojzesovem času večina egiptovske medicine nevarna mešanica mazaštva in praznoverja. Danes milijoni ljudi v državah v razvoju ne bi zboleli in umrli, če bi se ravnali po predpisih o higieni, o katerih je govoril Mojzes.

Kristjanom ni treba živeti po mojzesovski postavi. (Kološanom 2:13, 14) Vendar če jo preučujemo, nam lahko še vedno zelo koristi. Postava je Izraelce spodbujala, naj bodo povsem predani Bogu in se ne zapletajo v malikovanje. (2. Mojzesova 20:4; 5. Mojzesova 5:9) Otrokom je zapovedovala, naj spoštujejo svoje starše. (2. Mojzesova 20:12) Obsojala je tudi umor, prešuštvo, krajo, laganje in pohlep. (2. Mojzesova 20:13–17) Današnji kristjani zelo cenijo ta načela.

Prerok kot Mojzes

Živimo v nevarnih časih. Človeštvo vsekakor potrebuje voditelja, kot je bil Mojzes – nekoga, ki nima samo moči in oblasti, ampak je tudi značajen, pogumen, sočuten in iskreno ljubi pravico. Ko je Mojzes umrl, so se Izraelci najverjetneje spraševali: ‚Ali bo še kdaj obstajal človek, podoben Mojzesu?‘ Na to vprašanje je odgovoril Mojzes sam.

Mojzesovi zapisi pojasnjujejo, kako je sploh prišlo do bolezni in umiranja ter zakaj je Bog dovolil, da hudobija še vedno traja. (1. Mojzesova 3:1–19; Job, poglavji 1 in 2) V Prvi Mojzesovi knjigi 3:15 je zapisana prva Božja prerokba – obljuba, da bo hudobija navsezadnje odstranjena! Kako? Prerokba je nakazala, da se bo rodil človek, po katerem bo prišla rešitev. Ta obljuba je bila temelj upanja, da se bo pojavil Mesija in odrešil človeštvo. Kdo pa bo Mesija? Mojzes nam pomaga, da ga zagotovo prepoznamo.

Mojzes je proti koncu svojega življenja izrekel tele pomembne besede: »Proroka izmed tebe, iz bratov tvojih, kakor sem jaz, ti obudi GOSPOD, tvoj Bog: njega poslušajte.« (5. Mojzesova 18:15) Apostol Peter je kasneje te besede naobrnil neposredno na Jezusa. (Dejanja 3:20–26)

Večina judovskih komentatorjev odločno zavrača kakršno koli primerjavo Mojzesa z Jezusom. Pravijo, da se besede tega besedila nanašajo na katerega koli pravega preroka, ki je prišel za Mojzesom. Vendar kot je zapisano v Tanakh—The Holy Scriptures, ki jo je izdala Judovska založniška družba, v Peti Mojzesovi knjigi 34:10, SSP, piše: »Ni več vstal prerok v Izraelu, enak Mojzesu, ki ga je GOSPOD poznal iz obličja v obličje.«

Da, za Mojzesom so živeli mnogi zvesti preroki, kot sta Izaija in Jeremija. Vendar nihče ni imel tako edinstvenega odnosa z Bogom, kot ga je imel Mojzes – z njim je govoril »iz obličja v obličje«. Mojzesova obljuba, da bo obstajal prerok ‚enak njemu‘, se zato mora na nekoga nanašati – na Mesija! Omembe vredno je, da so judovski strokovnjaki pred nastopom krščanstva in verskega preganjanja, ki so ga izvajali lažni kristjani, imeli podobno gledišče. Sledi tega je mogoče zaznati v judovskih zapisih, kot je Midraš Raba, ki Mojzesa opisuje kot prednika »kasnejšega Odrešenika« oziroma Mesija.

V marsičem ni mogoče zanikati, da je bil Jezus kakor Mojzes. (Glej okvir »Jezus – prerok kakor Mojzes«.) Jezus ima moč in oblast. (Matevž 28:19) Je »krotek in iz srca ponižen«. (Matevž 11:29) Sovraži nezakonitost in krivico. (Hebrejcem 1:9) Zato nam lahko dá vodstvo, ki ga tako zelo potrebujemo! On je tisti, ki bo kmalu odstranil hudobijo in na zemlji vzpostavil rajske razmere, o katerih piše v Bibliji.b