Italijanske kameje – miniaturne mojstrovine

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ITALIJE

Torre del Greco v Neapeljskem zalivu smo obiskali zato, da bi si ogledali izdelavo ene od ročno izdelanih umetnin, značilnih za ta del Italije. Govorimo o kamejah – nakitu, izrezljanem iz morskih školjk. Nameravamo obiskati eno izmed mnogih delavnic v tem mestu, ki se ukvarjajo z izdelovanjem kamej. Toda preden pričnemo, vas morda zanima kaj več o kamejah in njihovi dolgi zgodovini.

KAMEJE so dragi kamni, trdi kamni ali školjke z izrezljano reliefno podobo. Za takšno obdelavo so najprimernejši ahat, oniks, sardoniks in lupine nekaterih vrst morskih polžev, saj njihove raznobarvne plasti dajejo izdelku prijetne kontraste. Pravijo, da je tehnika izdelovanja podobna reliefnemu kiparstvu, vendar v miniaturi.

Veliko kamej iz trdih ali dragih kamnov je preživelo še iz perzijskih in grško-rimskih časov, kar priča o njihovi priljubljenosti v starem veku. Kameje iz školjk pa so bolj nedavnega izvora. Biserovino so uporabljali v Franciji, Nemčiji in Flandriji v 14. in 15. stoletju. Kot je videti, so bili ročni izdelki iz školjk zelo cenjeni na razkošnih in svetovljanskih francoskih dvorih. Raziskovalna potovanja v tistih letih so v Evropo prinesla redke in eksotične materiale – velikanske želvje oklepe, okle kitov samorogov, žad, jantar in nenavadne morske školjke. To je vzbudilo zanimanje za naravoslovje in razvnelo domišljijo sposobnih rokodelcev, draguljarjev in graverjev. Potem pa so, verjetno v 16. stoletju, ugotovili, da so lupine polžev iz družine Cassidae in Cypraeidae še posebno primerne za vrezovanje kamej.

V tako imenovanem neoklasicističnem obdobju je oživelo zanimanje za staroveško umetnost, v 18. stoletju pa so kameje iz školjk doživele razcvet, čeprav so nekateri negodovali nad njimi, češ da so to le ponaredki, ker so školjke v primerjavi z dragimi kamni manj vredne. Odtlej je število središč, kjer izdelujejo kameje, upadlo. Obrt sedaj živi v dveh mestih, namreč v Idar-Obersteinu (Nemčija), kjer so se usmerili v strojno obdelane ahate, in v Torre del Greco (Italija), kjer kameje iz školjk še vedno oblikujejo ročno.

Sedaj ko smo izvedeli nekaj o izvoru kamej, pa si oglejmo, kako se danes izdeluje kameje iz školjk.

V izdelovalnici kamej

Delavnica, ki jo bomo obiskali, je v ozki ulici v središču mesta Torre del Greco. Na rokodelčevi delovni mizi je nametano orodje in kameje v različnih stopnjah izdelave. Lepota primerka, ki ga ravnokar končuje (zapleten pastirski prizor z več liki), nam jemlje sapo.

Školjke, iz katerih izdelujejo kameje, prihajajo z Bahamov, pa tudi iz krajev na Karibih in iz morij ob vzhodni Afriki. Iz različnih vrst školjk se izdeluje različno obarvane kameje. Tako imajo na primer tiste, ki so izrezljane iz školjke Cassis madagascariensis, bel vzorec na temno rjavi podlagi, tiste, ki so iz Cypraecassis rufa, pa kažejo svetlejše in temnejše odtenke rdečkasto rjave barve. Najvrednejše so kameje z največjim barvnim kontrastom.

Najprej se z vodno hlajeno krožno žago izreže čašo, to je tisti del školjke, iz katere bo nastala kameja. Kameje, ki se jih bo izdelalo, so običajno ovalne ali okrogle in te oblike se označijo na notranjo stran čaše, katero se potem grobo razreže na manjše mnogokotne kose. Iz povprečno velike školjke se lahko ponavadi izdelajo le ena velika in dve manjši kameji. Da bi človek videl, kaj se da iz neke školjke narediti, se pravi, ali naj se jo razreže v tej ali v oni smeri, mora imeti izkušeno oko. Če so denimo na zunanji strani školjke tri izbokline, lahko morda izrezlja tri like. Vsak odrezan kos se potem po želji oblikuje z brusilnim kolutom. Nato se ga zaradi lažjega obdelovanja pritrdi na kratko leseno palico in se obrusi zunanjo grobo plast na pravo debelino. V tej fazi umetnik dovoli, da ga oblika primerka vodi pri izbiri motiva. Na njegovo površino hitro naredi skico s svinčnikom in prične z rezljanjem.

Z električnim vrtalnikom s strgalom se odstrani odvečen material. Ko je vzorec v grobem dodelan, se prične ročno graviranje z nizom različno velikih in izredno ostrih orodij, imenovanih graverska dolbila. Vzorec se mora pokazati ravno na tisti globini, na kateri školjka zamenja barvo s svetle na temno. Spreten umetnik lahko z rezljanjem na različnih globinah ustvari vtis prosojnih tančic. Končno se pred nami pokaže v reliefu izjemno nadroben lik na temnem ozadju!

Možnih motivov je neskončno veliko. Morda ste že videli profil ljubke dame – ta je vedno priljubljen. Zelo drobni profili ali rože se vdelajo v prstane ali uhane. Večje kameje, ki merijo do približno 75 milimetrov, se uporabljajo za broške ali obeske, prikazujejo pa lahko bolj zapletene motive – krajine in pastirske ali klasične kompozicije. Največje, ki morda merijo do 200 milimetrov, se lahko uokviri ali pa postavi na podstavek. Njihove vrednosti ne določa le velikost in materiali, v katere so vdelani, ampak še zlasti strokovna spretnost in skrbnost pri izdelavi. Nekatere so res prava umetnina.

Ker rokodelca pri izdelavi končnega izdelka vodijo nepravilnosti v materialu, ki jih mora izkoristiti, izdelave kamej iz školjk ne bo nikoli mogoče mehanizirati in niti dve ne bosta nikoli enaki. Zares so edinstveni in očarljivi okraski – prave miniaturne mojstrovine.

[Slike na strani 16]

IZDELAVA KAMEJE

Školjke, iz katerih se izdelujejo kameje

Za izdelavo kamej se izreže čašo

Oblika kameje se označi na kosu

Kos se izreže na približno pravo velikost

Po oblikovanju kosa je rokodelec zaposlen pri svoji mizi

[Slika na strani 17]

Gemma Augustea, izdelana med 10. in 20. letom n. š. Velika je 19 krat 23 centimetrov.

[Vir slike]

Erich Lessing/Art Resource, NY