Krščanska ljubezen proti ognjeniku
OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ KAMERUNA
V ZAHODNOAFRIŠKI državi Kamerun je lani eksplodiral pobesneli velikan. Kamerunska gora je ognjenik, ki ima 4070 metrov nadmorske višine. Ta izbruh, za goro že peti v 20. stoletju, naj bi bil doslej najsilovitejši in najbolj neprizanesljiv.
Nesreča se je najprej zgodila v soboto popoldan, 27. marca 1999. Očividci v mestu Buea, ki leži ob vznožju gore, so poročali, da je zidove, hiše in celo drevesa silno treslo. Naslednji večer približno ob pol devetih je področje stresel najmočnejši, najsilovitejši potres. Čutili so ga v 70 kilometrov oddaljeni Douali. Na naslovnici Le Messagerja, ki je izšel v torek, 30. marca 1999, je pisalo: »Izbruh Kamerunske gore – 250.000 ljudi kljubuje ognju.« V nadaljevanju je pisalo: »Zemlja se je v dveh dneh stresla 50-krat; pojavili so se že 4 kraterji; na stotine hiš uničenih; predsedniška palača v Buei sesuta.«
V Buei živi kakih 80 Jehovovih prič. Mnogo hiš je bilo nepopravljivo poškodovanih, tudi hiša, ki so jo Priče uporabljali kot kraljestveno dvorano. Toda nihče ni umrl.
Delovanje krščanske ljubezni
Krščanska ljubezen je hitro delovala, da bi se odpravilo posledice opustošenja, ki ga je povzročil ta pobesneli velikan. Ustanovljen je bil odbor za pomoč, Vodstveni organ Jehovovih prič je poskrbel za nekaj prepotrebnih sredstev, na stotine Prič pa je rade volje ljubeče žrtvovalo svoj čas, energijo in denar.
Občine Jehovovih prič so poslale hrano. Neki Priča je podaril 1000 kosov cementne opeke. Drugi je poskrbel za nabavo aluminijaste strešne kritine po nizki ceni. Tretji je prehodil 16 kilometrov, da je dobil stavbni les. Mladenič, ki je prihranil denar, da bi bodočim sorodnikom plačal kupnino za nevesto, je prestavil poroko in denar porabil za popravilo svoje motorne žage. Odšel je v gozd in tam v treh tednih nažagal dovolj lesa za celo hišo! Močni mladi krščanski bratje so na glavah odnesli hlode v pet kilometrov oddaljen kraj, tam pa so jih naložili na tovornjak.
Obnova se je začela 24. aprila. Takrat je na kraj nesreče prišlo 60 prostovoljcev. V naslednjih vikendih je to število naraslo tudi na 200. Trije Priče, ki so zaposleni polni delovni čas, so prišli po koncu rednega delovnika in gradili do precej čez polnoč. Neki Priča iz Douale je celo jutro delal v posvetni službi, nato se je na motornem kolesu peljal 70 kilometrov in delal na kraju nesreče do polnoči, potem pa se vrnil domov. V manj kot dveh mesecih je bilo dokončanih šest hiš. Medtem je imela občina Buea še naprej shode v privatnem domu, čeprav je bilo na shodih približno dvakrat toliko navzočih, kolikor je bilo članov občine.
V istem obdobju je odbor za pomoč razdelil več kot 40.000 tablet za čiščenje onesnažene vode in priskrbel zdravstveno nego kakim desetim ljudem, ki so imeli težave z dihanjem zaradi strupenih plinov in ognjeniškega pepela. Kako so se odzvali tisti, ki so bili priča tej krščanski ljubezni?
Krščanska ljubezen zmaga
Potem ko je moški iz Podeželske kmetijske delegacije opazoval eno od hiš, ki so jih zgradili bratje, je dejal: »Sama hiša je veliko pričevanje [. . .], kazalec ljubezni.« Neka učiteljica je pripomnila: »Nikoli v življenju še nisem videla česa takega. [. . .] To je res znak pravega krščanstva.«
Tisti, ki so prejeli pomoč, so bili enako zgovorni. Bolehni 65-letni Timotej je napisal: »Vsakokrat ko pogledamo na našo novo hišo, nam v oči stopijo solze radosti. Kar naprej se zahvaljujemo Jehovu za to, kar je naredil za nas.« Neka vdova, ki ni Jehovova priča, je s štirimi otroki obubožala, ko se jim je zrušila hiša. Potem pa so tisti, ki jih je najela, da bi ji pomagali, še ukradli ves material za kritino. Na pomoč so priskočili Priče prostovoljci. Dejala je: »Ne vem, kako naj se vam zahvalim. Srce mi prekipeva od radosti.« Elizabeth, žena krščanskega starešina, je pripomnila: »Vesela sem, da je v Jehovovi organizaciji ljubezen. To pokaže, da služimo živemu Bogu.«
Ognjeniška eksplozija je bila res silna, a ni mogla uničiti krščanske ljubezni te bratovščine. Apostol Pavel je pod navdihnjenjem napisal, da »ljubezen nikoli ne mine«. (1. Korinčanom 13:8)
[Slike na strani 16]
Reke tekoče lave so povzročile veliko opustošenje
[Slika na strani 17]
Prostovoljci so pridno delali, da so popravili poškodovane domove
[Slika na straneh 16, 17]
Kamerunska gora