Moč glasbe
»Glasba sama lahko z nenadnimi čari ustavi tavajoče misli in pomiri zaskrbljen um.«
TAKO je pred več kot 300 leti napisal William Congreve v svojem delu Hymn to Harmony. Stoletja prej so v antičnih grških delih zatrjevali, da »je učenje glasbe močnejše sredstvo od katerega koli drugega, ker ritem in harmonija prodreta v notranjost duše«.
Resničnost tega potrjujejo nekateri starši, ki so opazili, da njihovi najstniki po stalnem poslušanju težkometalne glasbe postanejo mrki in nočejo sodelovati z drugimi. Potrdilo pa se je tudi v 30-ih in 40-ih letih tega stoletja v Nemčiji, ko so nacisti s podžigajočimi koračnicami pripravljali velike množice ljudi k poslušanju hipnotičnih govorov Adolfa Hitlerja.
Glasba brez dvoma lahko vpliva na um in srce, zato se jo lahko uporabi v dobre, pa tudi v slabe namene. Menijo na primer, da se majhni otroci, ki so izpostavljeni določeni vrsti glasbe, intelektualno in čustveno bolje razvijajo. Tudi ljudje, ki jecljajo, lahko včasih stavke, ki jih ne morejo izgovoriti, zapojejo.
Glasba včasih presenetljivo vpliva na bolnike z nevrološkimi boleznimi, ki povzročajo motnje gibanja, piše Anthony Storr v svoji knjigi Music and the Mind. Storr navaja primer neke pacientke: »Zaradi [Parkinsonove] bolezni je bila ujeta v negibnost, ni se mogla premikati, dokler se ni spomnila melodij, ki jih je poznala iz mladosti. Ob teh pa se je kar naenkrat zopet lahko gibala.«
Vzrok za zaskrbljenost
Kaže torej, da moč glasbe lahko koristi. Vendar pa obstaja nevarnost, da bi se moč glasbe zaradi pokvarjenih in pohlepnih ljudi uporabilo kot smrtonosno orodje. Nekatere raziskave so pokazale, da je antisocialno vedenje neposredno povezano z določenimi glasbenimi zvrstmi.
V potrditev takšnim trditvam Psychology of Women Quarterly poroča: »Obstajajo nekateri dokazi, ki namigujejo, da ima gledanje rockovskih videospotov enak učinek kakor gledanje pornografije, in sicer v tem, da so bili moški, ki so jim predvajali nasilne rockovske videospote, bolj brezčutni in sovražni do žensk kakor moški, ki so jim predvajali nenasilne rockovske videospote.«
Ta vpliv pa se ne kaže le na moških. Vpliva lahko tudi na ženske. Omenjeno poročilo dodaja: »Moški, pa tudi ženske, lahko začnejo sprejemati negativna sporočila, ki jih širijo te pesmi glede manjvrednosti žensk.«
Časopis Sex Roles se strinja s tem sklepom in pravi: »Nedavna raziskava [. . .] je odkrila, da sta nezadovoljivo družinsko okolje in močna izpostavljenost glasbenim videospotom kombinacija, ki je zelo povezana s permisivnim stališčem in vedenjem mladostnic.« Zaradi nazornega prikazovanja nasilja in spolno določnega besedila nekatere rapovske glasbe je neki ameriški okrožni sodnik razsodil, da je določen rapovski album »po družbenih merilih opolzek«.
Ali je ta sodnik pretiraval? Sploh ne! V časopisu Adolescence so kot sklep zapisali, da »tako mladostniki kot njihovi starši poročajo, da je v življenju mladostnikov, ki poslušajo težkometalno in rapovsko glasbo, veliko več nemira«. Takšen nemir je povezan z »agresivnim in uničevalnim vedenjem« ter slabim šolskim uspehom.
Prav zares je veliko dokazov, da obstaja povezava med določenimi glasbenimi zvrstmi ter spolnostjo, samomorom in antisocialnim vedenjem. Toda ali to pomeni, da je s takšnimi negativnimi vplivi povezana vsa glasba? Preberite si, kaj o tem pravita nadaljnja članka.
[Poudarjeno besedilo na strani 4]
Glasba lahko vpliva na srce in um, dobro ali pa slabo