Ali je sprava mogoča?

»Hlastno začeti razvezni postopek ni prav nič težko,« piše v knjigi »Couples in Crisis«, »pa vendar je verjetno mnogo zakonov, ki so v bistvu vredni truda in bi lahko bili uspešni, če bi se rešilo probleme.«

TO SE sklada s starodavnim naukom Jezusa Kristusa o razvezi. Čeprav je dejal, da se nedolžni zakonec zaradi zakonske nezvestobe lahko razveže, pa ni rekel, da je to obvezno. (Matevž 19:3–9) Zvesti zakonec utegne imeti razloge, da skuša zakon ohraniti. Prestopnik morda svojo ženo še vedno ljubi.a Morda je skrben mož in predan oče, ki vestno skrbi za potrebe družine. Zato se morda žena odloči, da je zaradi njenih potreb in potreb njenih otrok najboljše, da se z možem spravi, ne pa razveže. Če je tako, o katerih dejavnikih bi bilo vredno razmisliti in kako uspešno ponovno sezidati zakon?

Na začetku je treba reči, da se ni lahko niti razvezati niti spraviti. Poleg tega se verjetno samo s tem, da se prešuštnemu zakoncu odpusti, še ne bo rešilo zakonskih problemov v ozadju. Da bi se zakon rešilo, je velikokrat treba opraviti zelo bolečo samopreiskavo, odkrito komunicirati in trdo delati. Pari se pogosto ne zavedajo, koliko časa in truda je treba, da bi poškodovani zakon spravili v red. Kljub temu pa so mnogi vztrajali in imajo zato sedaj trden zakon.

Vprašanja, na katera naj bi si odgovorili

Da bi se žena lahko prav odločila, bi morala pretehtati svoje občutke in možnosti, ki jih ima. Razmisli lahko o naslednjem: Ali se mož želi vrniti? Ali je res končal prešuštno zvezo ali pa se to obotavlja storiti takoj? Ali je rekel, da mu je žal? Če da, ali se res kesa in iskreno obžaluje, kar je storil? Ali pa krivdo za svoj prestopek vali name? Ali mu je res žal, ker je povzročil toliko bolečine? Ali pa je le razburjen, ker je njegovo razmerje prišlo na dan in ga je zato moral pretrgati?

Kako pa bo v prihodnosti? Ali je začel popravljati svoja stališča in dejanja, ki so pripeljala do prešuštva? Ali je trdno odločen, da prestopka ne bo ponovil? Ali pa je še vedno nagnjen k flirtanju in k temu, da z osebami nasprotnega spola spleta neprimerne čustvene vezi? (Matevž 5:27, 28) Ali si res zelo želi zakon spet spraviti v red? Če si, kaj dela v zvezi s tem? Na podlagi odgovorov na ta vprašanja bo morda mogoče skleniti, da se zakon lahko obnovi.

Nujna komunikacija

»Kjer ni posvetovanja,« pravi biblijski pisec, »se načrti izjalovijo.« (Pregovori 15:22, SSP) Prav gotovo je tako takrat, ko nedolžni zakonec čuti potrebo, da se o nezvestobi pogovori s svojim zakonskim partnerjem. Lahko se pošteno in zavzeto pogovorita, ne da bi po nepotrebnem šla v intimne podrobnosti. Pri tem lahko pride na dan, kaj se je v resnici zgodilo in razjasnijo se lahko nesporazumi. To utegne preprečiti, da bi se partnerja zaradi nesporazumov in dolgotrajne zamere še bolj odtujila. Seveda bo verjetno tako za moža kot za ženo takšen pogovor boleč. Toda mnogi ugotavljajo, da je to pomemben del pri obnavljanju zaupanja.

Drug bistven korak k uspešni spravi je to, da se potrudita ugotoviti, kje so v zakonu problemi – stvari, v katerih se bosta morda morala začeti popravljati oba zakonca. Zelda West - Meads pravi: »Ko ste se zadosti pogovorili o bolečini, ko ste se odločili, da je razmerje povsem končano, ko ste se odločili, da še vedno hočete svoj zakon, ugotovite, kaj je šlo narobe in zakon obnovite.«

Morda sta drug drugega jemala za samo po sebi umevnega. Morda sta zanemarjala duhovne dejavnosti. Morda nista bila dovolj skupaj. Morda svojemu zakoncu niste izkazovali toliko ljubezni, nežne naklonjenosti, pohval in spoštovanja, kot to potrebuje. Če bosta ponovno skupaj pretehtala svoje cilje in vrednote, bosta storila veliko, da se zopet zbližata, pomagalo pa vama bo tudi, da v prihodnosti ne bi zopet prišlo do nezvestobe.

Truditi se odpustiti

Morda prizadeti ženi kljub iskrenemu trudu ne bo lahko odpustiti možu, še manj pa drugi ženski. (Efežanom 4:32) Vendar pa je vseeno mogoče počasi opuščati zamero in zagrenjenost. »Zvesti partner se mora zavedati, da je sčasoma treba iti naprej,« svetuje neki priročnik. »Pomembno je, da partnerjevih starih grehov ne potegnete na dan vsakič, ko se sporečeta, da bi ga s tem kaznovali.«

Mnogi zakonci so odkrili, da s tem, ko si prizadevajo zmanjšati in odpraviti hudo zamero, navsezadnje do prestopnika več ne čutijo sovražnosti. To pa je za obnovo zakona bistveno.

Naučiti se ponovno zaupati

»Ali bomo spet kdaj lahko zaupali?« se je trpeče vprašala neka strta žena. In njena skrb je utemeljena, saj prešuštnikova prevara uniči oziroma vsaj resno poškoduje zaupanje. Zaupanje je kakor dragocena vaza, ki jo je lahko razbiti, a težko zlepiti. Da bi se zakon ohranil in bil harmoničen, si morata zakonca zaupati in se spoštovati.

Ponavadi se bo zato treba učiti ponovno zaupati. Namesto da prešuštni mož brezčutno zahteva, da mu žena spet zaupa, ji lahko pri tem pomaga tako, da je povsem odkrit in pošten o svojih dejavnostih. Kristjane se spodbuja, naj se ,znebijo laži in govorijo resnico‘ drug z drugim. (Efežanom 4:25) Da bi si kot mož zopet pridobili ženino zaupanje, ji boste morda na začetku »dali točen popis, kje se gibljete«, pravi Zelda West - Meads. »Povejte, kam greste, kdaj boste nazaj, in se tega tudi res držite.« Če se načrti spremenijo, jo o tem obvestite.

Morda bo treba kar nekaj časa in truda, da si žena zopet pridobi izgubljeno samospoštovanje. Mož ji lahko pomaga tako, da je radodaren z naklonjenostjo in pohvalami – svoji ženi naj pogosto pove, da jo ceni in ljubi. Neka spoštovana zakonska svetovalka predlaga: »Pohvalite jo za vse, kar dela.« (Pregovori 31:31, Today’s English Version) Pa tudi žena sama si lahko gradi samozavest s tem, da se osredotoči na tisto v življenju, kar dela dobro.

Potreben je čas

Zaradi hude bolečine, ki jo povzroči nezvestoba, ni presenetljivo, da se lahko še po mnogih letih pojavljajo živi in boleči spomini. Medtem ko se rana postopoma celi, bodo lastnosti, kot so ponižnost, potrpežljivost in zdržljivost, obema pomagale obnoviti zaupanje in spoštovanje. (Rimljanom 5:3‚ 4; 1. Petrov 3:8, 9)

»Huda bolečina, značilna za prvih nekaj mesecev, ni trajna,« zagotavlja knjiga To Love, Honour and Betray. »Sčasoma se poleže [. . .]. Nazadnje odkrijete, da cele dneve, tedne, mesece in celo leta nič več ne pomislite na to.« S tem ko se v svojem zakonu še naprej ravnate po biblijskih načelih in iščete Božjega blagoslova in vodstva, boste brez dvoma občutili blažilen učinek ,Božjega miru, ki presega ves razum‘. (Filipljanom 4:4–7‚ 9)

»Ko gledam nazaj,« pravi Pedro, »vidim, da nama je ta dogodek spremenil življenje. Še vedno morava kdaj pa kdaj v čem popraviti svoj zakon. A težko preizkušnjo sva preživela. Še vedno sva poročena. In srečna sva.«

Kaj pa, če nedolžni zakonec nima razloga, da nezvestemu odpusti? In kaj če mu odpusti (tako da opusti zamero), pa se zaradi tehtnih razlogov vseeno odloči za biblijsko pripravo, razvezo?b Katere zahteve lahko prinese razveza? Vabimo vas, da pretehtate dejavnike, povezane z razvezo, pa tudi to, kako se nekateri z njimi spoprijemajo.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 6]

PRAVA PODPORA

Glede na mnoge dejavnike, ki se jih lahko pretehta, bo morda koristno poiskati pomoč izkušenega in uravnovešenega svetovalca. Jehovove priče denimo lahko stopijo do prijaznih in sočutnih občinskih starešin. (Jakob 5:13–15)

Svetovalci, prijatelji in sorodniki naj ne bi poudarjali osebnih mnenj, niti naj ne bi zagovarjali oziroma obsojali svetopisemsko upravičene razveze ali pa sprave. Neka kristjanka, ki se je razvezala, spodbuja: »Podpirajte nas, vendar nam prepustite, da se sami odločimo, kaj bomo storili.«

Nasvet naj bi trdno temeljil na Bibliji. »Ne govorite jim, kako bi morali čutiti in kako ne bi smeli,« predlaga neka razvezana žena. »Raje jim pustite, da se vam izpovejo.« Sočutje, bratska naklonjenost in rahločutnost bodo pomagali ublažiti globoke rane, ki jih povzroči zakonska nezvestoba. (1. Petrov 3:8) Neki izkušen svetovalec je dejal: »Nekateri blebeta kakor meč, ki prebada, modrih jezik pa je kakor zdravilo.« (Pregovori 12:⁠18)

»Potreboval sem razumevanje, tolažilne besede in spodbudo,« se spominja neki zvesti mož. »Žena je hrepenela po nekaterih določnih navodilih in pohvalah za svoj trud – po stvarni podpori, ki bi ji pomagala naprej.«

Če se posameznik po molitvah in skrbnem preudarku odloči razvezati oziroma ločiti ter ima za to svetopisemsko podlago, mu ne bi smeli svetovati tako, da bi se počutil krivega. Raje mu pomagajte premagati neutemeljene občutke krivde.

»Če želite biti vir prave tolažbe,« pravi neki prevarani zakonec, »nikoli ne pozabite, da gre tukaj za močna človeška čustva.«

[Okvir na strani 7]

ZAKAJ NEKATERI OSTANEJO SKUPAJ

V mnogih skupnostih žene skoraj nimajo druge izbire, kot da ostanejo skupaj z neskesanim prešuštnim možem. Tako na primer nekatere krščanske žene, ki živijo v deželah, kjer potekajo boji oziroma kjer so dohodki nizki, ostanejo z nezvestim možem, ki v drugih pogledih še naprej skrbi za svojo družino, čeprav morda ni veren. Tako imajo te žene dom, potrebno zaščito, stalen dohodek in sorazmerno stabilnost, ker je v hiši mož – četudi je morda nezvest. Čeprav si ne želijo ostati oziroma jim to ni lahko, pa menijo, da tako (v svojih posebnih okoliščinah) svoje življenje laže nadzorujejo, kakor če bi se morale prebijate same.

Nekatere od teh žena so potem, ko so se odločile prenašati takšne razmere (včasih tudi mnogo let), doživele radosten blagoslov, da se je njihov mož spremenil ter postal zvest in ljubeč krščanski mož. (Primerjaj 1. Korinčanom 7:12–16.)

Torej tistih žena, ki se odločijo ostati z možem, tudi če se ta ne kesa, ne bi smeli kritizirati. To je zanje res težka odločitev. Morali bi jim pomagati in jih podpirati.

[Okvir na strani 8]

KDO JE KRIV?

Res je sicer, da v nekaterih primerih utegne nepopolnost nedolžnega zakonca prispevati k napetim odnosom, vendar Biblija pravi naslednje: »Sleherni pa je izkušan, ko ga lastne želje vlečejo in vabijo; potem, ko želja spočne, rodi greh, greh pa, ko je dovršen, rodi smrt.« (Jakob 1:14‚ 15, poudarili mi.) Čeprav je pri prešuštvu morda zajetih več dejavnikov, pa človek prešuštvuje prvenstveno zaradi svoje »lastne želje«. Če zaradi partnerjevih napak v zakonu nastanejo problemi, prešuštvo prav gotovo ni sredstvo za njihovo reševanje. (Hebrejcem 13:⁠4)

Zakonske probleme se lahko reši, ko se oba, mož in žena, vztrajno ravnata po biblijskih načelih. Sem sodi tudi ,prenašati drug drugega in si odpuščati‘. Vztrajno naj bi si tudi izkazovala »srčno usmiljenje, blagovoljnost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost«. Najpomembnejše pa je, da si ,oblečeta ljubezen, ki je popolnosti vez‘. (Kološanom 3:12–15)

[Slika na strani 7]

Če zakonca drug drugega skrbno poslušata, laže obnovita zakon