Pogled v svet
,Leto, ko je svet zajel ogenj‘
Jean-Paul Jeanrenaud, vodja mednarodnega programa za gozdove v sklopu Svetovnega sklada za naravo, trdi, da »se bomo leta 1997 spominjali kot leta, ko je svet zajel ogenj«. Veliki požari so besneli po vseh kontinentih, razen na Antarktiki. V Indoneziji in Braziliji so na primer pogorele dragocene gozdne površine, velike kakor kopna površina Švice. Vzroki so namerno požiganje zaradi poljedelstva, pa tudi suša, za katero menijo, da je posledica skrajnih vremenskih pojavov, ki jih povzroča El Niño. Visoka stopnja ogljikovega dioksida, ki nastaja ob gorenju fosilnih goriv, še dodatno onesnažuje zrak in zvečuje nevarnost globalnega segrevanja, poroča londonski časopis The Independent. Gospod Jeanrenaud svari: »Ustvarjamo začarani krog uničevanja, v katerem je naraščajoče število požarov posledica vremenskih sprememb, hkrati pa tudi dejavnik, zaradi katerega do teh sprememb prihaja.«
Potrebno je več kalcija
»Ker mladim kosti še rastejo, potrebujejo več kalcija,« opozarja nemški bilten Gesundheit in Wort und Bild (Zdravje v besedi in sliki). Priporočeni dnevni odmerek je 1200 miligramov, vendar pa tolikšno količino v Nemčiji zaužije samo 56 odstotkov deklet in 75 odstotkov mladeničev, starih od 15 do 19 let. »Po vsej Evropi dekleta zaužijejo premalo kalcija,« pravi Mary Fraser, članica Evropske ustanove za osteoporozo. Čeprav se takšnega pomanjkanja dolgo ne opazi, pa je lahko kasneje v življenju temelj za nastanek osteoporoze. »Veliko kalcija vsebujejo sir, mleko, jogurt, sezamova in amarantova semena, soja, listna zelenjava, orehi in ribe,« še piše v članku.
Prevladujoči dolar
»Tega, da več ameriškega denarja kroži zunaj Združenih držav kakor znotraj njih, se morda zaveda le malo Američanov,« pravi U. S. News & World Report. »Od 450 milijard USD v bankovcih in kovancih, kolikor jih imajo ljudje trenutno v denarnicah, registrskih blagajnah, bančnih trezorjih in žimnicah, jih je kar dve tretjini, to je 300 milijard, v tujini.« In ta znesek se letno še poveča za od 15 do 20 milijard USD. Medtem ko v Združenih državah gotovina kroži večinoma v bankovcih za 20 USD, je večina gotovine v tujini v bankovcih za 100 USD, kar kaže, da tega denarja tam ne uporabljajo za manjše dnevne nakupe, temveč da z njim varčujejo in poslujejo. Tako je še zlasti v državah, kjer je inflacija visoka in ljudje ne zaupajo bankam. Okrog 60 odstotkov novih bankovcev za 100 USD, ki so jih natisnili lansko leto, so poslali neposredno v tujino. Z ameriškega stališča je velika količina denarja, ki kroži v tujini, nekaj podobnega kakor brezobrestno posojilo, ki ga ni treba odplačati v blagu oziroma storitvah – in to ameriški vladi prihrani milijarde dolarjev.
Dovoljenje za krajo
»Brazilski rimskokatoliški voditelji so spregovorili v prid revnih in lačnih ter branili tiste, ki kradejo hrano zaradi preživetja,« poroča ENI Bulletin. Zaradi hude suše na severovzhodu Brazilije se na ropanje supermarketov in skladišč gleda z odobravanjem. Kot pravi kardinal Serafim Fernandes de Araujo, nadškof iz Bela Horizonte, »cerkev ne obsoja nikogar, ki vzame hrano, kjer koli jo pač najde, če to stori zato, da ne bi stradal«. Navajajo pa tudi besede kardinala Paula Evarista Arnsa: »Bojevali se bomo proti temu modernemu liberalizmu, v katerem se bogastvo kopiči v rokah privilegirane manjšine, medtem ko so revni vse revnejši.« Dodal je še: »Nastopil je čas, da se ljudje v mestih in na podeželju prebudijo.«
Breme dolgov
»Povprečni [Kanadčan] med prazniki porabi za darila, zabavo in potovanje 1236 kanadskih dolarjev [CAD],« poroča časopis The Vancouver Sun, in »veliko teh stroškov bo šlo v breme kreditne kartice«. Finančni svetovalci pravijo, da ljudje v času božiča zaradi močnega čustvenega pritiska zapravljajo denar, in ko pri sebi nimajo več gotovine, se kaj lahko zgodi, da naprej zapravljajo s kreditno kartico. Neki svetovalec meni, da zagotovljena služba lahko porabnikom daje »zaupanje, da si lahko naberejo še več dolga, namesto da bi ga začeli odplačevati«. Kanadčani so imeli ob koncu leta 1997 na kreditnih karticah za 20,42 milijarde CAD dolgov – kar je še enkrat toliko kot leta 1991. Strokovnjaki so izračunali, da povprečni kupec dolgove, ki si jih je nabral med prazniki, odplačuje šest mesecev in da bodo mnogi še vedno imeli nekaj dolga, ko se bodo začeli znova »vdajati zapravljanju« naslednjega božiča.
Smrt nekaj vsakdanjega
»Filmi in televizija spodbujajo k junaštvom, vendar pa bi morali starši in učitelji zmanjševati pomen tega, tako da se na smrt ne bi gledalo kot na nekaj vsakdanjega,« pojasnjuje Jornal do Brasil. Neka raziskava v Riu de Janeiro kaže, da kar 10 odstotkov kaznivih dejanj zagrešijo otroci, mlajši od 13 let. »To so otroci, ki nosijo strelno orožje, napadajo, pohabljajo ali ubijajo sošolce in spolno zlorabljajo mlajše od sebe,« piše članek. Psihiater Alfredo Castro Neto pravi: »Današnja kultura, ki spodbuja k tekmovanju in v filmih prikazuje, da človek sme ubijati, da dobi, kar hoče, lahko le še poveča duševno zmedo teh otrok.« Vzgojiteljica Josefa Pech namesto strelnega orožja priporoča vzgojne igrače in pravi, da je bistveno otroku pokazati, da je ta »podoba junaka, ki ubija vse po vrsti, neumna in nerealna ter da orožje ni statusni simbol oziroma znak moči, temveč stvar, ki ubija«.
Smrtno poročilo
»Kajenje vsako leto ubije več Američanov, kot pa jih je umrlo v bojih med drugo svetovno vojno in v Vietnamu skupaj,« pravi University of California Berkeley Wellness Letter. »Vsak dan zaradi posledic kajenja umre več kot 1200 Američanov, kar je enako, kakor da bi tri oziroma štiri reaktivna letala polna ljudi strmoglavila, in ne bi nihče preživel.«
Mit o postrušnikih ovržen
Ali postrušniki, majhni glodalci, ki živijo v mrzlih severnih področjih, delajo množični samomor z utopitvijo? Mnogi še vedno mislijo tako. Znanstveniki so bili glede tega dolgo skeptični, in sedaj je ekipa Britanske radiotelevizijske družbe, ki je šest mesecev snemala serijo Wildlife on One v zahodnem delu kanadske Arktike, ovrgla ta mit. Dokler imajo postrušniki hrano, se zelo množijo. Kako je torej nastala zgodba o množičnem samomoru? Norveške postrušnike so videli po nesreči pasti v vodo, ko so se z gora selili na področja z boljšo pašo, poroča londonski časopis The Guardian.
Ropanje bolnikov
Nemške bolnišnice so preplavili tatovi. »Univerzitetne bolnišnice v Kölnu prijavijo tristo kraj letno,« poroča časopis Emsdettener Tageblatt. »Šopek rož v roki in očarljiv smehljaj, pa tat v bolnišnici zagotovo uspe.« Tatovi se pretvarjajo za obiskovalce bolnikov, njihovo področje delovanja pa zajema vse od miz ob postelji do obešalnikov za obleko. Tatovom še zlasti olajšajo delo starejši bolniki. Neki starejši moški je na primer več tisoč mark hranil kar pod blazino bolnišnične postelje. Tatovi imajo še večjo svobodo, ker čas obiskov ni omejen. Poleg tega lahko v bolnišnico vstopi skoraj vsakdo, ne da bi ga kdo ustavil. Bolnike zato opozarjajo, naj denar in dragocenosti shranijo v bolnišnični sef ali kam drugam oziroma ga izročijo komu v varstvo.
Ušesni odtisi
Pred kratkim so v Londonu obsodili roparja, ki ga je izdalo njegovo uho. Kako pa? Čeprav je zelo pazil, da na prizorišču kaznivega dejanja ne bi pustil kakšnega prstnega odtisa, je imel navado, da je, preden je vlomil, prislonil uho k oknu ali ključavnici in se tako prepričal, ali res ni nikogar doma. Ob tem pa je za sabo pustil ušesni odtis. »Ušesni odtisi so tako edinstveni kakor prstni,« pravi profesor Peter Vanesis, sodni patolog na glasgowski univerzi (Škotska). Ušesa sicer za razliko od prstov pri odraslih ljudeh še naprej rastejo, kakor lasje in nohti, poroča londonski The Daily Telegraph. Vendar pa policija ve, da so naša ušesa, katere koli velikosti že so, edinstvena – tudi pri omenjenem roparju. V Britaniji je bil prvi, ki so ga obsodili na podlagi ušesnega odtisa; priznal je pet ropov z obtožnice.