Aids – kako se bojevati

TRENUTNO proti aidsu ni zdravila in videti je, da ga medicina še ne bo kmalu odkrila. Nova zdravljenja sicer upočasnijo napredovanje bolezni, a veliko boljše se je ogniti sami okužbi. Preden pa spregovorimo o preventivi, si poglejmo, kako se virus aidsa (hiv) prenaša s človeka na človeka in kako ne.

Človek se lahko okuži predvsem na štiri načine: 1. z uporabo okužene igle oziroma brizge, 2. s spolnim odnosom (vaginalnim, analnim ali oralnim) z okuženim, 3. s krvno transfuzijo in krvnimi produkti, čeprav je ta nevarnost v razvitejših deželah manjša, ker kri sedaj pregledajo, ali vsebuje protitelesa proti hivu, in 4. po materi, okuženi s hivom, ki lahko otroka okuži pred ali med porodom ali pa med dojenjem.

Kot poročajo ameriški Centri za nadzorovanje in preprečevanje bolezni (CDC), po sedanjih znanstvenih dokazih aidsa ne morete dobiti 1. tako kakor prehlad ali gripo, 2. če se okuženega dotikate, ga objemate ali sedite poleg njega, 3. s tem, če jeste hrano, ki jo je imel v rokah, jo pripravil ali vam z njo postregel okuženi, in 4. če uporabljate isto stranišče, telefon, oblačila ali posodo kakor okuženi. CDC tudi pravijo, da virusa ne prenašajo komarji, niti kakšni drugi insekti.

Kako preprečiti okužbo

Virus aidsa preži v krvi okuženega. Če takšnemu dajo injekcijo, lahko nekaj njegove krvi skupaj z virusom ostane na igli ali v brizgi. Če potem s to okuženo iglo dobi injekcijo še kdo drug, se virus lahko prenese naprej. Ko ste v dvomih, ali je igla oziroma brizga res čista, se nikoli ne bojte o tem povprašati zdravnika ali sestre. Pravico imate vedeti, gre namreč za vaše življenje.

Virus aidsa je tudi v semenskih in vaginalnih izločkih okuženega. Zato CDC glede preprečevanja svetujejo: »Zdržnost je edina zanesljiva zaščita. Če nameravate v spolno zvezo, počakajte na dolgotrajno zvezo, v kateri si bosta s partnerjem zvesta – denimo na poroko z neokuženim partnerjem.«

Za zaščito pred aidsom pa si morata ,biti s partnerjem zvesta‘ stalno. Če ste denimo vi zvesti, vaš partner pa ne, niste zaščiteni. To je pogosto velik problem za ženske, ki živijo v družbi, kjer nad njimi v spolnem in gospodarskem pogledu prevladujejo moški. V nekaterih deželah ženske ne smejo z moškimi o spolnosti niti govoriti, kaj šele dogovarjati se o varnejši spolnosti.

Vendar pa vse te ženske niso nemočne. Raziskava v neki zahodnoafriški državi je pokazala, da nekatere finančno neodvisne ženske lahko odklonijo spolni odnos s svojim okuženim možem, ne da bi zaradi tega morale trpeti nasilje. V New Jerseyju (ZDA) nekatere ženske niso privolile v spolne odnose, če moški ni hotel uporabljati kondoma. Seveda pa kondomi lahko ščitijo pred hivom in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi le, če se jih uporablja prav in dosledno.

Kdaj opraviti test

Karen, ki smo jo omenili v prejšnjem članku, je lahko za svojo zaščito storila kaj malo. Njen mož je bil okužen že več let pred poroko, poročila pa sta se v času, ko sta bila epidemija in testiranje za hiv še v zgodnji fazi. Sedaj je testiranje za ugotavljanje hiva postalo v nekaterih deželah rutinski postopek. Če so torej kakršni koli dvomi glede okužbe s hivom, je modro opraviti test še pred dvorjenjem. Karen svetuje: »Modro izberite svojega zakonskega tovariša. Napačna izbira vas lahko drago stane, celó življenje.«

Testiranje lahko zaščiti nedolžnega zakonca v primeru prešuštva. Ker je mogoče, da se hiva s testiranjem v prvih šestih mesecih po okužbi ne zazna, bo morda treba opraviti več testov. Če imata zakonca spet spolne odnose (s čimer nedolžni zakonec pokaže, da je prešuštvo odpustil), lahko pred okužbo zaščitijo kondomi.

Kako lahko pomaga poučenost?

Omembe vredno je, da se lahko pred aidsom zaščitimo z življenjem po načelih, zapisanih v Bibliji, pa čeprav je bila ta knjiga napisana veliko pred pojavom te bolezni. Biblija na primer obsoja zunajzakonsko spolnost in zahteva zvestobo. Pravi tudi, da bi se morali kristjani poročati samo s tistimi, ki se tudi ravnajo po biblijskih načelih. (1. Korinčanom 7:39; Hebrejcem 13:4) Prepoveduje zlorabo vsakršnih snovi in sprejemanje krvi v telo, ker to telo onečašča. (Dejanja 15:20; 2. Korinčanom 7:⁠1)

Dobro je, da se poučite o morebitnih tveganjih in nevarnostih ob stiku s hiv pozitivnimi ljudmi. Znanje o aidsu namreč ščiti.

Zveza za boj proti aidsu pravi: »Aids se največkrat da preprečiti. Dokler ne najdejo zdravila, je obveščenost najboljša in do zdaj edina [skupnostna] obramba proti aidsu.« (Poudarili mi.) Dobro je, da starša med sabo in z otroki o aidsu odkrito govorita.

Kako je z zdravljenjem?

Navadno se simptomi bolezni ne pojavijo prej kakor šest do deset let po okužbi s hivom. V teh letih v telesu poteka boj. Posamezni virusi se množijo in ubijajo celice imunskega sistema. Celice imunskega sistema udarijo nazaj. Na koncu se vsak dan tvori na milijarde novih virusov in imunski sistem popusti.

Da bi pomagali imunskemu sistemu, so razvili različna zdravila, zdravila z zapletenimi imeni, predstavljena s črkami – AZT, DDI in DDC. Nekateri so menili, da bodo ta zdravila pripeljala do dramatičnega izboljšanja in bolezen morda celo ozdravila, a so se takšni upi hitro razblinili. Ne le, da sčasoma izgubijo učinek, temveč imajo za nekatere ljudi tudi nevarne stranske učinke – zmanjševanje števila krvničk, motnje strjevanja krvi in poškodbe živcev na rokah in nogah.

Sedaj je nastopil nov razred zdravil: proteazni zaviralci. Zdravniki ta predpišejo v trojnih kombinacijah zdravil z drugimi protivirusnimi zdravili. Testi so pokazali, da ta trojna terapija sicer ne ubije virusa, vendar pa ustavi, oziroma skoraj ustavi, njegovo razmnoževanje v telesu.

Trojna terapija zelo zboljša zdravje obolelih. Vendar strokovnjaki menijo, da so zdravila najbolj učinkovita takrat, kadar jih okuženim s hivom dajo zgodaj, še preden nastopijo sami simptomi. Tako je mogoče preprečiti, morda za stalno, napredovanje okužbe do aidsa. Ker je to zdravljenje novo, se bo šele videlo, koliko časa terapija obvladuje okužbo.

Trojna terapija je draga. Povprečno tri protivirusna zdravila in laboratorijsko testiranje stanejo letno 12.000 USD. Poleg finančnega bremena pa ima bolnik ob tej terapiji tudi večkratno pot do hladilnika, kjer mora hraniti zdravila. Navadno bolnik vzame ena zdravila dvakrat dnevno, druga trikrat. Nekatera mora vzeti na prazen želodec, druga na poln. Terapija pa postane še veliko zapletenejša, ko je treba jemati še dodatna zdravila proti mnogim drugim okužbam, za katere je bolnik z aidsom dovzeten.

Pri tem zdravnike najbolj skrbi, kaj bi se lahko zgodilo, če bi bolnik prenehal s trojno terapijo. Virus bi se pričel ponovno silovito razmnoževati in tisti virusi, ki bi preživeli zdravljenje, bi lahko postali odporni na zdravila, s katerimi se je prej bolnik bojeval proti njim. Vrste hiva, odporne proti zdravilom, bi bilo še teže zdraviti. Povrh pa bi se ti supervirusi lahko prenašali na druge ljudi.

Ali je rešitev cepivo?

Nekateri raziskovalci aidsa menijo, da je svetovno epidemijo mogoče ustaviti z varnim, učinkovitim cepivom. Uspešna cepiva proti rumeni mrzlici, ošpicam, mumpsu in rdečkam izdelujejo iz oslabljenih virusov. Normalno skuša imunski sistem ob vdoru oslabljenega virusa tega uničiti, zgradi pa tudi obrambo, ki bo uspešno premagala vdor pravega virusa.

Dva nedavna poskusa na opicah kažeta, da je problem pri hivu v tem, da je lahko tudi oslabljeni virus smrten. Z drugimi besedami, cepivo lahko povzroči bolezen, pred katero naj bi varovalo.

Pri iskanju cepiva imajo mnogo težav in velikokrat so razočarani. Naredili so že veliko poskusnih ,zvarkov‘, ki bi druge, šibkejše viruse, gotovo ubili, hiv pa je ostal nedotaknjen. Poleg tega hiv mutira, zato je izmikajoča se tarča. (Trenutno je po svetu najmanj deset družin hiva.) Da je težava še večja, pa virus neposredno napada prav celice imunskega sistema, ki naj bi jih cepivo zbralo v obrambo.

Pri raziskavah ima svojo vlogo tudi gospodarstvo. V »privatni industriji je zelo malo predanosti« [tej stvari], so izjavili pri Mednarodni pobudi za cepivo proti aidsu, s sedežem v Washingtonu. Pravijo, da je temu tako zaradi strahu, da cepivo ne bi prinašalo dobička, saj bi se ga večinoma prodajalo v dežele v razvoju.

Raziskovalci kljub težavam še naprej z različnimi metodami skušajo priti do uspešnega cepiva. Vendar trenutno kaže, da cepiva še ne bo tako kmalu. In ko obetajoče cepivo le pride iz laboratorija, sledi težka, draga in potencialno nevarna naloga: preskusiti ga na ljudeh.

[Okvir na strani 5]

Kdo se okuži s hivom?

Po svetu se vsak dan okuži okrog 16.000 ljudi. Menijo, da jih od teh več kot 90 odstotkov živi v deželah v razvoju. Vsak deseti med njimi je otrok, mlajši od 15 let. Ostali so odrasli, med njimi dobra polovica starih od 15 do 24 let in nad 40 odstotkov žensk. (Svetovna zdravstvena organizacija in Skupni program Združenih narodov za hiv in aids)

[Okvir na strani 7]

Kako vedeti, kdo je okužen?

Sam pogled na človeka vam še ne pove, ali je ta okužen ali ne. Nosilci hiva, pri katerih se še niso razvili simptomi, so lahko videti zdravi in tako lahko prenašajo virus na druge. Ali lahko človeku na besedo verjamete, da ni okužen? Ne vedno. Mnogi namreč sploh ne vedo, da so okuženi. Tisti, ki vedo, pa utegnejo to prikrivati oziroma lagati. Neka raziskava v Združenih državah je pokazala, da kar štirje od desetih okuženih s hivom o tem niso povedali svojim spolnim partnerjem.

[Okvir/slika na strani 7]

Povezava med hivom in aidsom

Hiv (kratica pomeni virus človeške imunske pomanjkljivosti) je virus, ki počasi uničuje telesni imunski sistem, ki naj bi se bojeval proti boleznim. Aids (kratica pomeni pridobljen sindrom imunske pomanjkljivosti) je končna, smrtna stopnja okužbe s hivom. Ime kaže, kako hiv zelo poškoduje imunski sistem, tako da oboleli postane žrtev okužb, ki bi jih njegov imunski sistem sicer premagal.

[Vir slike]

CDC, Atlanta, Ga.

[Slika na strani 7]

Pred dvorjenjem je modro opraviti test za ugotavljanje hiva