Prepuščeni tokovom v morju oglasov

»ATI, kaj oglašuje luna?« To nenavadno vprašanje otroka je v svojo pesem zajel Carl Sandburg pred kakimi 50 leti. V prihodnosti pa takšno vprašanje morda ne bo več nenavadno. Revija New Scientist namreč poroča, da dva londonska vodilna delavca, ki se ukvarjata z oglaševanjem, načrtujeta, da bi z odbito sončno svetlobo projicirali oglase na lunino površje.

Zamislite si: luno uporabiti kot oglaševalni pano! Predstavljajte si oglas, namenjen svetovnemu občinstvu, s trgovskim sporočilom, ki ga gledalci ne morejo izklopiti, ustaviti, vreči v smeti ali utišati z daljinskim upravljalnikom. Morda vas ta zamisel ne navdušuje, toda nekaterim bi se s tem uresničile sanje.

Oglasi sicer še niso prišli do lune, so pa preželi zemljo. Večina ameriških revij in časopisov namenja oglasom 60 odstotkov svojih strani. Samo v nedeljski izdaji The New York Timesa je lahko kar 350 strani z oglasi. Nekatere radijske postaje komercialnim oglasom namenijo tudi po 40 minut na uro.

Potem je tu še televizija. Po neki oceni mladi v Ameriki vsak teden tri ure gledajo televizijske oglase. Do konca srednje šole vidijo 360.000 takšnih oglasov. Televizije oglašujejo na letališčih, po bolnišničnih čakalnicah in šolah.

Večji športni dogodki so sedaj tudi večji oglaševalni dogodki. Tekmovalni avtomobili so postali hitri oglaševalni panoji. Nekateri športniki večino denarja dobijo z oglasi. Eden od najboljših košarkarjev je za svoje igranje zaslužil 3,9 milijona USD, z oglaševanjem določenih izdelkov pa je dobil devetkrat toliko!

Oglasom ni moč uiti. Komercialni oglasi so po stenah, na avtobusih in tovornjakih. Krasijo notranjost taksijev in podzemne železnice, celo vrata javnih stranišč. Slišimo jih po zvočnikih v supermarketih in drugih trgovinah, v dvigalih in po telefonu, ko čakamo, da nas prevežejo. V nekaterih državah pride po pošti toliko oglasov, da gredo mnogi prejemniki od nabiralnika naravnost do najbližjega smetnjaka, kamor jih odvržejo.

Glede na Insider’s Report, ki ga je izdala McCann-Erickson, svetovna oglaševalna agencija, se je po ocenah za oglase po svetu leta 1990 porabilo 275,5 milijarde USD. Od takrat je ta številka narasla na 411,6 milijarde v letu 1997, za leto 1998 pa menijo, da bo znašala kar 434,4 milijarde USD. Koliko denarja!

In kakšen je učinek vsega tega? Neka analitičarka je dejala: »Oglaševanje je ena od najmočnejših družbenih sil v kulturi. [. . .] Oglasi prodajajo več kot zgolj izdelke. Prodajajo imidž, vrednote, cilje, zamisli o tem, kdo smo in kdo naj bi bili. [. . .] Oblikujejo naše poglede, ti pa naše vedenje.«

Resda pred oglasi ne morete pobegniti, lahko pa se pozanimate, kako delujejo in kako lahko vplivajo na vas.