Koliko se mladi zanimajo za religijo?

Od dopisnika Prebudite se! iz Francije

ZA 750.000 navzočih mladih naj bi to bil večer vznesenosti. Mahali so z zastavami, peli in ploskali. Laserji in ognjemeti so risali po nebu, glasbeniki pa so razplamtevali množico. Ozračje je bilo podobno kakor v »velikanski improvizirani diskoteki«. Nazadnje je na oder stopil mož, katerega so čakali, in pozdravili so ga z vzkliki občudovanja.

Ali je bil to začetek svetovne turneje kakšne rok skupine? Ne. Bil je religiozni množični shod v Parizu med katoliškimi svetovnimi dnevi mladih, omenjeni mož pa ni bil nihče drug kot papež Janez Pavel II.!

Mogoče se komu zdi čudno, da se mladi zanimajo za takšne religiozne praznike. Vendar pa sedaj množična občila govorijo o oživitvi religije med mladimi.

Zunanji videz

Morda se na zunaj zdi, da religija kar dobro uspeva. Okrog 68 odstotkov mladih Evropejcev pravi, da pripada neki religiji, na Irskem pa ta številka presega 90 odstotkov. V Armeniji, nekdanji sovjetski republiki, so religijo nekoč mnogi imeli zgolj za ostanek minule dobe. A neki tamkajšnji duhovnik je o nekdaj zapuščenih cerkvah dejal, da so sedaj polne: »Preseneča me, kako močno religija privlači mlajše generacije.«

Javna občila sedaj v mnogih državah veliko govorijo o udeležbi mladih v kultih in karizmatičnih skupinah. Priljubljeni so tudi religiozni prazniki, kakor ta, ki smo ga omenili na začetku. Toda kaj odkrijemo, če pogledamo pod površje?

Natančnejši pogled

Natančnejši pogled odkrije, da je leta 1967 v Boga verjelo kar 81 odstotkov francoske mladine, leta 1997 pa se je ta odstotek zmanjšal na manj kot 50 odstotkov. V celotni Evropi verjame v osebnega Boga samo 28 odstotkov mladih. Zato ni presenetljivo, da pogosto moli samo 12 odstotkov evropske mladine. Kako se to kaže v pogledu mladih na religijo?

Na Danskem 90 odstotkov mladih pravi, da pripadajo narodni cerkvi. Samo 3 odstotki od teh pa se imajo za dejavne člane. Glede na anketo francoskega katoliškega časopisa La Croix iz leta 1997 kar 70 odstotkov francoskih mladih priznava, da religija v njihovem življenju pravzaprav nima nobene prave vloge. Tri četrtine jih pripisuje večji pomen osebni izkušnji kakor religioznim naukom. Enako je tudi v večini drugih evropskih držav.

Zakaj se mladi obračajo stran od cerkva? Večina med njimi glavnim religijam ne zaupa. V Franciji na primer večina mladih meni, da religija svet razdvaja. Poleg tega ni nič nenavadnega, da mladi menijo tako, kakor 15-letna Judith, katoličanka iz Španije, ki je dejala: »Ne strinjam se s tem, kar cerkev pravi o morali.« Podobno se 20-letnemu Josephu s Tajvana religija zdi »preveč tradicionalna«. Toda če se večina mladih ne strinja z nauki svoje lastne religije, v kaj potem verjame?

Religija à la carte

Mladi sedaj navadno izbirajo religiozna prepričanja podobno kot jedi na jedilnem listu. Temu neka revija pravi religiozno »prakticiranje à la carte«, neka druga, katoliška revija, pa »religiozno ogledovanje izložb«. Zamisli, ki so bile že iz mode, so sedaj običajna jed. Tako v Evropi približno 33 odstotkov mladih verjame, da talismani prinašajo srečo, 40 odstotkov, da vedeževalci lahko napovejo prihodnost, in 27 odstotkov, da zvezde vplivajo na življenje ljudi. Reinkarnacija in podobne zamisli so sedaj del verovanja mnogih mladih Evropejcev.

Religioznih prepričanj je toliko, da si mladi lahko izberejo zamisli, ki ustrezajo njihovemu okusu. Le malo jih verjame, da ima samo ena religija resnico. S tem ko mladi religijo izbirajo po lastni želji, so razlike med njihovimi religioznimi prepričanji vse manj izrazite. Sociologi zato govorijo o »napredujočem izginjanju« oziroma »splošni eroziji« formalnih veroizpovedi. In kakšen je v takšnem duhovnem ozračju odziv tradicionalnih religij?

Religija išče mlade

Religijam je pravi izziv pritegniti mlade. Neki francoski duhovnik je glede množic na prazniku ob katoliških svetovnih dnevih mladih v Parizu dejal: »Od kod so prišli vsi ti mladi? V mojih cerkvah mladih ni. Nikoli jih ne vidim.« Katoliška cerkev mora v prizadevanju, da bi pritegnila in ohranila pozornost mladih, spremeniti svojo predstavitev in podobo.

»Cerkev spreminja svoj slog!« je izjavil francoski časopis Le Figaro. Cerkev je izvedbo predstavitve ob 12. prazniku svetovnih dnevov mladih v Parizu zaupala agencijam, ki so bolj vajene organiziranja rok koncertov. Da bi zabavali mlade iz več kot 100 držav, so pripravili dobrih 300 predstav, za duhovščino pa so modni oblikovalci naredili posebna oblačila.

Mnoge religije so izgubile stik z današnjimi mladimi in ker poleg tega tudi menijo, da se morajo prilagajati, postajajo nekakšna verska ropotarnica. Takšna metoda ravnanja se kaže tudi v besedah Michela Dubosta, duhovnika, ki je organiziral praznik svetovnih dnevov mladih v Parizu. Rekel je namreč: »Seveda bi rad, da bi bili vsi krščeni zvesti Kristusu. A tudi če mu niso, imajo svoje mesto v cerkvi.«

Mladi iščejo odgovore

Neki časopis je poudaril, da mladi prav zares iščejo odgovore, in glede njihove navzočnosti na religioznem prazniku v Parizu dejal, da je to »bolj klic po veri kakor klic vere«. Ali je katoliška cerkev odgovorila na ta klic?

Kaj ostane, ko odstranite ovojni papir oziroma natančneje pogledate skozi – kot je temu dejal neki katoliški časopis – »optično iluzijo« velikih religioznih praznikov? Francoski časopis Le Monde je govoril o tem, da pod površino »manjka prave vsebine«.

Čeprav je serviranje hrane pomembno, mora biti ta tudi hranljiva. Mladim je treba na vprašanja o smislu življenja odgovoriti z duhovno hranljivimi odgovori. Privlačni, a prazni odgovori, katere se streže mladim, jih ne zadovoljijo.

Ali imajo takšni vsebinsko prazni religiozni dogodki kakšen trajen vpliv na današnje mlade? Francoska sociologinja Danièle Hervieu - Léger je opazila: »Malo možnosti je, da bi ti spektakularni organizirani dogodki mogli trajno vplivati na družbo.« Kje pa potem lahko mladi najdejo zadovoljive odgovore na svoja vprašanja?

Zadovoljivi odgovori

Leta 1997 je v francoski reviji Le Point izšel članek o težavah mladih. Ti se morajo ubadati z vprašanji o smislu življenja, ki so skupna večini mladih, poleg tega pa spoprijemati tudi s kriminalom in nasiljem. Ali je vse to mogoče prebroditi? Članek je pojasnil: »Davida je pri 30-ih zaskrbelo, ko je videl, kakšne posledice puščajo na njegovem telesu alkohol, droge in nasilje. Na njegova vrata so potrkali Jehovove priče in mu odgovorili na vprašanje glede možnosti očiščenja. Preučeval je. Se spreobrnil. Poravnal je dolgove, ki si jih je nakopal pri igranju na srečo, in povrnil denar vsem tistim, ki niti vedeli niso, da jih je ogoljufal pri pokerju. Nič več ne kadi, ne pije in se ne pretepa.«

Glede drugih mladih, ki so preučevali Biblijo z Jehovovimi pričami, pa članek v nadaljevanju pravi: »Dobili so odgovore na vsa svoja vprašanja.« Neki mlad Priča je to takole preprosto povedal: »Biblija govori resnico že dva tisoč let, zakaj naj bi torej vodstvo iskal kje drugje?«

Božja Beseda vsebuje sporočilo za mlade. Njeni praktični nasveti jim pomagajo spoprijemati se z današnjimi problemi in jim dajejo trden temelj, na podlagi katerega lahko verjamejo v prihodnost miru in bratstva. V stalno spreminjajočem se svetu je biblijsko upanje »sidro duše, ki je zanesljivo in trdno«, saj daje stabilnost in tolažbo. (Hebrejcem 6:19) Stotisoče mladih je z osebnim biblijskim poukom z Jehovovimi pričami našlo pravi smisel življenja. Sami so videli, kako Biblija človeka spreminja, pa ne le površinsko. S tem ko sprejmejo biblijske odgovore, odkrijejo, da je njihovo iskanje prave vere poplačano.

[Slika na strani 12]

Religiozni praznik pritegne v Pariz tisoče mladih

[Slika na strani 13]

Svetovni dnevi mladih v Parizu – pristna religiozna oživitev?