Pogled v svet

Verska svoboda v Evropi je v nevarnosti

Na nedavni tiskovni konferenci v Washingtonu D. C. v ZDA je Massimo Introvigne, rimskokatoliški učenjak iz Torina v Italiji, dejal, da v kar nekaj državah sestavljajo antisektaške sezname oziroma poročila. Med organizacije, ki so jih označili za »nevarne sekte«, prištevajo baptiste, budiste, hasidejce, Jehovove priče, katoliške karizmatike, Krščansko združenje mladih žensk in kvekerje. Na nemškem poročilu je tako zapisanih 800 skupnosti, na belgijskem 187 in francoskem 172. Introvigne piše, da so v Franciji »iz javnih šol odpustili učitelje, ki so svojo službo več let opravljali spoštovanja vredno, in to samo zaradi tega, ker so bili člani Jehovovih prič«. Tiskovna agencija Compass Direct je poročala, da Introvigna skrbi, ko javnost gmotno podpira antikultna gibanja. Rekel je: »Povsem jasno je, da ta gibanja širijo zavajajoče in pogosto tudi napačne informacije o verskih manjšinah ter netolerantni svetovni pogled.«

Pametna okna

Raziskovalci s Sydneyjske univerze v Avstraliji so izdelali okno, ki se ob približevanju nizko letečega letala avtomatsko zapre. Ko pa se njegov hudo moteči hrup poleže, se okno spet odpre. Na zunanji strani je namreč pritrjen mikrofon, ki lahko s pomočjo v okno vgrajene programske opreme razloči tudi določene frekvence drugačnega motečega hrupa, na primer zvok težkih tovornjakov. Preskusi kažejo, da lahko s temi okni zmanjšajo hrup tudi za 20 decibelov, in upajo, da to zadošča za nemoteno spanje. V reviji New Scientist je glede tega pisalo: »Ena velikih prednosti tega sistema je, da so zgradbe hkrati zvočno izolirane in prezračevane, in to brez dragih klimatskih naprav.«

Vpliv televizije na otroke

»Risanke in video igre vplivajo na vedenje od 6 do 12 let starih otrok bolj kakor šola, saj ti gledajo televizijo tudi do 38 ur na teden, medtem ko v učilnici preživijo 23 ur,« poroča mehiški časopis El Universal. Raziskovalec Omar Torreblanca je opazil, da se otroci iz tega, kar gledajo po televiziji, učijo, kako se odzvati v določenih okoliščinah, pri tem pa ne vedo, ali so ti odzivi dobri ali slabi. Pojasnil je: »Če otrok gleda risanko ali film, kjer enega od igralcev zvežejo brez kakršnih koli posledic, bo takšno ravnanje najverjetneje posnemal.« Torreblancova raziskava je pokazala, da »otroci v vsakodnevnem življenju ne ravnajo po tem, kar se naučijo v šoli, temveč po tem, kar se vsak dan naučijo s televizije, saj menijo, da je šola samo njihova dolžnost«.

S hojo do daljšega življenja

V Asiaweeku je pisalo, da si lahko človek z vsakodnevno hojo precej podaljša življenje. Pri neki študiji, ki je trajala 12 let, so opazovali 707 nekadilcev (moških), starih od 61 do 81 let, ki so lahko hodili. Tisti, »ki so dnevno prehodili samo 3,2 kilometra, četudi so hodili lagodno, so za polovico zmanjšali možnost smrti, in to ne glede na vzrok«, piše v poročilu. Pri tistih, ki niso hodili, je bila verjetnost, da umrejo zaradi kakšne vrste raka, 2,5-krat večja kakor pri tistih, ki so prehodili vsaj 3,2 kilometra na dan. Po tej študiji, objavljeni v The New England Journal of Medicine, se je smrtnost zmanjšala že, če so ljudje prehodili samo dobrega pol kilometra dnevno. Predtem so nekateri vadbeni strokovnjaki dvomili o vrednosti takšne manj intenzivne vadbe. Sedaj pa ta nova študija povzema: »Če starejše spodbujamo k hoji, lahko to koristi njihovemu zdravju.«

Otrokom glasba koristi

Gordon Shaw, profesor fizike s Kalifornijske univerze v Irvinu, je dejal, da otroci laže sklepajo in razmišljajo, če jih pri treh ali štirih letih učimo igrati kakšen inštrument. Pri tej starosti namreč zlahka nastajajo možganske povezave, raziskovalci pa so tudi pokazali, da je z redno, že desetminutno dnevno vajo mogoče doseči »dolgoročno izboljšanje otrokovega načina sklepanja in razmišljanja«. Pri devetmesečnem testiranju so otroke, ki so se učili igrati na klavir, primerjali s skupinama otrok, ki so obiskovali ure računalništva oziroma se niso učili ničesar. Tisti, ki so se učili igrati na klavir, so po poročilu londonskega Sunday Timesa rezultate inteligenčnih testov izboljšali za 35 odstotkov, drugi dve skupini pa sta pokazali le majhno, če sploh kakšno izboljšanje.

Obalna ekologija

Ali je obalo mogoče uničiti s pretemeljitim čiščenjem? Študija, ki je zajemala Swansejski zaliv v Walesu, odgovarja pritrdilno. Ključ do zdrave obale je namreč pas, kjer se ob dvakrat dnevni plimi nabira drobir. To so lahko koščki dreves, naplavljenega lesa, alg, trave, pa tudi mrtvih živali, pomešani z morskim rastlinjem. V tej zmesi domujejo drobceni nevretenčarji, ki prispevajo k razkrajanju rastlinstva, ki ga zatem veter in valovi razpršijo po pesku, na katerem deluje kot vezno sredstvo. Obalni pas je tudi vir hrane za ptiče in druge živali, na primer voluharice, miši, zajce ter celo lisice. Naravovarstvenike je prav zmanjšanje števila močvirskih ptic, ki so se hranile na obali, opozorilo, da se z rednim čiščenjem obale ruši občutljivo ekološko ravnovesje. Mnogi, ki jim je obala pri srcu, si želijo, da bi ta bila pretirano čista. Londonski The Times je poročal, da je neki obiskovalec pričakoval, da bodo iz mivke odstranili tudi prod.

Svetovna skleda hrane

Ali ste že kdaj razmišljali, koliko hrane dnevno poje svetovno prebivalstvo? V grškem časopisu To Vima je o tem zapisanih nekaj osupljivih statističnih podatkov. Po vsem svetu se pridobi in porabi po dve milijardi jajc, kar je dovolj za pripravo omlete, velike kakor Ciper! Svet pohrusta po 1,6 milijona ton koruze. Zelo priljubljen je tudi krompir, saj ga pojemo kar po 727.000 ton! Dnevno pridelamo 1,5 milijona ton riža, ki je osnovno živilo velikega dela zemeljskega prebivalstva. Od tega ga samo Kitajci pojedo po 365.000 ton. S poparkom, ki ga pripravimo iz 7000 ton čajnih listov, napolnimo po kake tri milijarde skodelic. Privilegiranci z vsega sveta pojedo po 2,7 tone kaviarja. Povprečen odrasel človek na Zahodu použije 4000 kalorij dnevno (v primerjavi z 2500 priporočljivimi), medtem ko je v Afriki to povprečje le 1800 kalorij.

Jegulje na delu

Po poročilu v The Daily Yomiuri so na Japonskem začeli preverjati kakovost vode z jeguljami. Pred petimi leti je profesor Kenji Namba s Hirošimske univerze odkril, da se jegulje odzivajo na neznatne spremembe kakovosti vode. Ob škodljivih sestavinah, na primer kadmiju ali cianidu, se njihov srčni utrip upočasni, ob rakotvornem trikloroetenu pa naglo pospeši. Sedaj so dali v prodajo pripravo, ki izkorišča njihovo edinstveno občutljivost. Jegulja leži v posebni akrilni cevi, in ko teče voda skozi cev, na njej pritrjene elektrode nadzorujejo jeguljin srčni utrip, elektronski pozivnik pa posreduje vse spremembe tehniku. Jegulje, ki so jih izbrali za to delo, so iz še posebej čistih vodá in jih zaradi točnosti podatkov vsak mesec zamenjajo.

Varnostni pasovi in smrt v prometu

V The Tico Times iz San Joséja v Kostariki poročajo, da je tamkajšnja ustavna zbornica vrhovnega sodišča nedavno razveljavila zakon o obvezni uporabi varnostnega pasu; odločila je namreč, da so z njim kršili zajamčeno osebno svobodo. V državi je odtlej odstotek voznikov, ki se pripenjajo z varnostnimi pasovi, s 87 odstotkov padel na pičlih 44 odstotkov, število smrtnih nesreč pa se je povečalo. Po poročilu je Kostariški svet za varnost na cestah sprožil kampanjo v sili za zmanjšanje števila poškodb, toda ker si potniki ne pripenjajo varnostnega pasu, je uspeh kaj majhen. Predstavnik sveta Manfred Cervantes pravi: »Močno si prizadevamo, da bi ljudje razumeli, da se z odgovorno vožnjo lahko zaščitijo in si rešijo življenje.«

Smrtni primeri, povezani s tobakom

Profesorica Judith Mackay iz Azijske posvetovalnice za nadzor nad tobakom je dejala, da po vsem svetu kadi tobak približno 1,1 milijarde ljudi. Po poročilu British Medical Journal so na deseti svetovni konferenci o tobaku in zdravju bili mnenja, da je leta 1990 zaradi vzrokov, povezanih s tobakom, umrlo tri milijone ljudi. Pričakujejo, da bo med letoma 2025 in 2030 krvni davek narastel na deset milijonov. V Journalu piše, da se bo v naslednjih treh desetletjih porast števila smrtnih primerov, povezanih s kajenjem, iz razvitih narodov preusmeril k državam v razvoju. Profesor Richard Peto, profesor zdravstvene statistike z Oxfordske univerze, pravi, da »je na Kitajskem zaradi vzrokov, povezanih s tobakom, umrlo že več ljudi kakor v kateri koli drugi državi«.