Kako do zdravja?

RAZNA zdravljenja so priljubljena tema pogovorov. Zdi se, da ima skoraj vsak prijatelj ali sosed svojo najljubšo rešitev za vsako bolezen. Razumljivo je, da je lahko nagnjenje k temu, da se zdravimo sami, zelo močno. So pa tudi ljudje, ki »gredo k zdravniku le, ko je stanje že kritično«, pravi neka brazilska zdravnica. »Lahko da imajo na koži rane, ki ne izginejo niti po tem, ko jih več mesecev sami zdravijo. Ko končno le gredo k zdravniku, jim tam ugotovijo vrsto raka, ki bi ga morali zdraviti že od začetka.«

Ker zgodnje diagnosticiranje pogosto reši življenje, lahko zamuda drago stane. »Neki 30-letni ženski je menstruacija kasnila in v spodnjem delu trebuha je občutila blago bolečino. Sama se je intenzivno zdravila z analgetiki ter protivnetnimi zdravili, in bolečina se je zmanjšala,« pripoveduje kirurg. »Toda čez tri dni je doživela hemoragični šok in hitro so jo odpeljali v bolnišnico. Takoj sem jo operiral in diagnosticiral jajcevodno nosečnost. Rešili smo jo še ravno pravi čas!«

Neka mladenka iz Sao Paula pa je mislila, da je slabokrvna, a je v resnici imela kronično ledvično insuficienco. Ker je odlašala z zdravljenjem, je postala edina mogoča rešitev presaditev. Njena zdravnica sklene: »Bolniki pogosto odlašajo s tem, da bi poiskali strokovno zdravstveno pomoč. Zdravijo se sami ali pa se zatekajo k drugim sredstvom, ki jih predlagajo laiki, in končajo z resnimi zdravstvenimi težavami.«

Seveda nočemo zmanjševati pomena znakov, ki nam jih sporoča telo. Pa vendar: kako se lahko ognemo temu, da bi postali obsedeni z zdravljenji oziroma s tem, da se zdravimo sami? Zdravje je definirano kot »stanje telesnega, umskega ali duševnega dobrega počutja« oziroma kot »odsotnost fizične bolezni oziroma bolečine«. Zanimivo je, da je po trditvah nekaterih danes bolj ali manj večino bolezni moč preprečiti. Dr. Lewis Thomas pravi: »Daleč od tega, da bi bili nevešče sestavljeni skupaj. Smo osupljivo trdni, trpežni organizmi, polni zdravja.« Zato namesto da ,postanemo zdravi hipohondri in smo na smrt zaskrbljeni‘, raje sodelujmo s telesom in njegovo izredno sposobnostjo, da se samo zdravi. Pomaga pa nam lahko tudi kakšen usposobljen zdravnik.

Kdaj poiskati zdravstveno pomoč

Neki brazilski zdravnik predlaga strokovno pomoč, »če simptomi, kot so vročina, glavobol, bruhanje oziroma bolečina v trebuhu, prsnem košu ali medenici, ne popustijo po uporabi običajnih zdravil in se pogosto ponavljajo brez kakršnega koli očitnega vzroka ali pa če je bolečina akutna oziroma zelo močna«. Neki drug zdravnik priporoča zdravstveno pomoč vsakokrat, ko nismo prepričani, kako ravnati ob določenih simptomih, oziroma ko občutimo, da je nekaj drugače kakor sicer. Dodaja še: »Ko zboli otrok, ga starši na splošno raje ne zdravijo sami, temveč poiščejo strokovno pomoč.«

Toda ali so zdravila vedno nujna? Ali bo jemanje zdravil imelo nasproten učinek od željenega? Ali so kakšni stranski učinki, na primer draženje želodca ali poškodbe jeter oziroma ledvic? Kako pa je z medsebojnim delovanjem zdravil? »Le malo bolnikov gleda na svoje težave čustveno uravnovešeno ali celo sprevidevno,« pravi The New Encyclopædia Britannica. Toda vesten zdravnik nam lahko pomaga uvideti, da so vsa zdravila potencialno škodljiva in da je danes le malo zdravil brez stranskih učinkov. Kar preberite si opozorila o morebitnih stranskih učinkih na navodilih naslednjega predpisanega zdravila, ki ga boste kupili! Celo zdravila v prosti prodaji lahko škodijo ali povzročijo smrt, če se jih ne jemlje prav oziroma če se jih vzame preveč.

Da je potrebna previdnost, poudarja tudi poročilo Richarda A. Knoxa za The Boston Globe: »Milijone obolelih za artritisom, ki vsak dan jemljejo zdravila proti bolečinam, so v nevarnosti pred nenadno in potencialno smrtno krvavitvijo, poročajo raziskovalci s Stanfordske univerze.« Dodaja še: »Raziskovalci tudi svarijo, da jemanje zdravil proti bolečinam v kombinaciji z antacidi oziroma priljubljenimi tabletami proti kislini ne ščiti pred resnimi želodčnimi zapleti in lahko celo poveča nevarnost.«

Kako pa je s tem, če ste sam svoj zdravnik pri običajnih zadevah? Neki zdravnik iz Ribeirão Prêta (Brazilija) pravi: »Mislim, da bi bilo zelo koristno, če bi vsi lahko imeli doma majhno lekarno [. . .]. Vendar pa bi morali ta zdravila jemati preudarno in pametno.« (Glej okvir na strani 7.) K bolj kakovostnemu življenju prispeva tudi temeljna zdravstvena izobrazba. Ker je stanje pri vsakem posamezniku drugačno, Prebudite se! ne priporoča nekih določenih zdravil, zdravljenj ali naravnih zdravil.

Zdravje – kaj lahko storite vi?

»Najboljši zdravniki na svetu so dr. Pravilna prehrana, dr. Mirnost in dr. Vedrina,« je napisal Jonathan Swift, pisec iz 18. stoletja. In res, uravnovešena prehrana, primeren počitek in zadovoljstvo so za zdravje zelo pomembne sestavine. Nasprotno pa si zdravja, kljub trditvam premetenih propagandnih sporočil, ne moremo kupiti samo z jemanjem zdravil. »Nepotrebna in celo nevarna uporaba farmacevtskih izdelkov« lahko oslabi imunski sistem. (Dicionário Terapêutico Guanabara)

Vendar pa lahko s tem, da živimo odgovorno in se ogibamo zlorabe drog, kajenja, prekomernega pitja in prevelikega stresa, storimo veliko za boljše počutje. Marian, ki je sedaj v svojih 60-ih in je dolgoletna misijonarka v Braziliji, pravi: »Sem kar zdrava, ker živim zmerno in jem raznoliko zdravo hrano.« Pojasnjuje tudi: »Na splošno rada zgodaj vstajam, zato moram zvečer tudi zgodaj v posteljo.« Ne bi smeli omalovaževati zdrave presoje in dobrih navad, niti pomembnosti občasnih zdravstvenih pregledov in dobre komunikacije z usposobljenim družinskim zdravnikom.

Čeprav Marian želi ostati zdrava, pazi, da ni niti brezbrižna do svojega zdravja niti preveč zaskrbljena zanj. Pravi: »Poleg tega vedno, kadar se moram odločiti o čem glede svojega zdravja, v molitvi prosim Jehova za vodstvo, tako da bi lahko storila to, kar je dolgoročno najboljše ter ne bi porabila preveč časa in sredstev v prizadevanju za boljše zdravje.« Dodaja še: »Ker je nadvse pomembno ostati dejaven, Boga prosim, naj mi pomaga, da bi razumno uporabljala svoj čas in moči; tako da si ne bi po nepotrebnem prizanašala in da hkrati ne bi šla preko svojih zmožnosti.«

Da bi bili resnično srečni, ne moremo mimo prihodnosti. Četudi smo zdaj sorazmerno zdravi, pa bolezen, bolečina, trpljenje in nazadnje smrt ostajajo. Ali je kakšno upanje, da bomo kdaj popolnoma zdravi?

[Okvir na strani 6]

Prednosti, če ste sam svoj uravnovešeni zdravnik

Vaše zdravje je zelo odvisno od tega, kaj jeste in pijete. Če boste skušali voziti avto na bencin, pomešan z vodo ali sladkorjem, boste kmalu uničili motor. Podobno boste tudi vi, če boste uživali nizkokakovostno hrano in pijačo, sčasoma plačali ceno – zdravje se vam bo poslabšalo. V računalniškem svetu temu pravijo GIGO, kar je kratica za »garbage in, garbage out« in pomeni »smeti noter, smeti ven«.

Dr. Melanie Mintzer, profesorica splošne medicine, pojasnjuje: »Obstajajo tri vrste bolnikov: tisti, ki gredo k zdravniku zaradi stvari, za katere bi zlahka poskrbeli sami doma, tisti, ki zdravstvo uporabljajo prav, in tisti, ki se z zdravnikom ne posvetujejo niti takrat, ko bi se morali. Ljudje iz prve skupine pogosto kradejo čas zdravniku, zapravljajo pa tudi svoj čas in še denar. Ljudje iz tretje skupine tvegajo življenje, s tem ko odlašajo z ustrezno strokovno oskrbo. Zdravniki si želijo, da bi se več ljudi uvrščalo v srednjo skupino.«

»Sedmeri ključi do optimalnega zdravja so: uživajte zdravo hrano in pijačo, redno telovadite, ne kadite, dovolj počivajte, obvladujte breme stresa, ohranjajte tesne družabne vezi in preudarno ukrepajte, da bi se vsaj nekoliko zavarovali pred boleznimi in nesrečami.« (Before You Call the Doctor​—Safe, Effective Self-Care for Over 300 Medical Problems, avtorji dr. med. Anne Simons, Bobbie Hasselbring in Michael Castleman)

[Okvir na strani 7]

Hišna lekarna

»Ocenili so, da sicer zdravi odrasli kakih 90 odstotkov simptomov – bolečin, poškodb in drugih znakov neugodja ali bolezni – enostavno potisnejo vstran in o njih niti nikomur ne poročajo. [. . .] Pogosto vzamejo kakšno hitro zdravilo, na primer dva aspirina proti glavobolu.«

»Pogosto to lahko storijo zato, ker imajo doma svojo lekarno. To jim prihrani nepotrebne in drage obiske pri zdravniku oziroma na kliniki.« (Complete Home Medical Guide, Kolumbijski univerzitetni kolidž zdravnikov in kirurgov)

V tem istem viru priporočajo, da imate v hišni lekarni tudi obliže, trak, sterilno gazo, vato, obveze, različna mazila in kreme, alkohol za razkuževanje, škarje, toplomer in druge praktične reči.

Med zdravili pa priporočajo tablete proti vročini in bolečinam, antacide, sirup proti kašlju, kakšen antihistaminik ali dekongestiv, blago odvajalo in zdravila proti diareji.

[Okvir na strani 8]

Opozorilo

»Tudi zdravila v prosti prodaji, so prava zdravila. Nekaterih se podobno kot zdravil na recept ne sme mešati z drugimi zdravili oziroma z določeno hrano ali alkoholom. Kakor druga zdravila lahko tudi nekatera od teh prikrijejo resnejše probleme oziroma povzročijo odvisnost. In včasih zdravilo v prosti prodaji enostavno ne bi smelo biti nadomestilo za obisk pri zdravniku.

Kljub temu pa je večina teh zdravil varnih in učinkovitih [. . .]. Opravijo svojo nalogo, in to dobro.« (Using Medicines Wisely)

[Slike na strani 7]

Zapomnite si, da nobeno zelišče ali zdravilo ni povsem neškodljivo

1. Prodajalčeva lekarna

2. Prodaja zdravil na prostem

3. Vrečke z zeliščnimi zdravili